Dnevi doma so potekali dokaj umirjeno, če odmislimo obremenjevanje s tem, da dokončam začeto fakulteto. Imela sem urejen urnik spanja, je pa res, da sem spala več in tudi popoldan. Brala sem veliko knjig in se dobila s sošolko s fakultete, ki mi je posodila svoje zapiske. Razmišljala sem, če bi si plačala inštruktorja, da bi prej opravila izpit iz statistike, a to misel hitro opustila, saj nisem imela stalnega vira prihodka. Kar sem po bolezni privarčevala od študentskega dela, sem porabila za svoje stroške: za telefon, za študij in da sem kupila kaj za v hladilnik. S tem sem po eni strani postala bolj finančno pismena, po drugi strani pa se mi je v glavi kot hrček na kolesu pojavljal scenarij, ki se je zgodil pred nastankom bolezni, ko sem mrzlično nakupovala nepotrebne stvari. V bistvu tistih stvari, ki sem jih takrat kupila, sploh nisem mogla videti.
Organizirala sem si dan tako, da sem hodila na sprehode, pomagala pri pripravi kosila, drugače pa sem se učila. Zdelo se mi je, da mi je šlo vse v glavo, razen statistika. Po nekaj mesecih doma sem se tudi sama pripeljala na pregled k psihiatrinji. Bila je ponosna name, da se še želim učiti in da nimam težav s koncentracijo. Vprašala me je, če želim dodatno podporo pri zdravljenju in obiske pri psihologinji. Privolila sem. Prijalo mi je to, da sva imeli vsak mesec termin, kjer sva predebatirali, kaj počnem in s čim se trenutno soočam. Čeprav sem imela poleg obiskovanja izpitnih rokov na fakulteti le preglede pri psihologinji in psihiatrinji, mi je tudi kdaj bilo težko iti sama na pot.
Pri duševnih boleznih kdaj tako niha razpoloženje. Se že dogovoriš, da greš s prijateljico na kavo, pa zadnjo uro pred kavo to odpoveš. Čeprav si tega neizmerno želiš. Družbe. Si raje sam, tudi prijateljice se ne morejo več zanesti nate in te kdaj dajo na stranski tir. A pravi prijatelji zmeraj ostanejo, ne glede na vse.
Kljub učenju nisem opravila statistike dalje od kolokvija. Bila sem zelo žalostna. Soseda me je ujela na sprehodu in sem se ji zaupala, da spet ne bom opravila letnika študija. Sočutno mi je rekla, da tudi njen mož ni dokončal fakultete, se kasneje vpisal na lažjo šolo in je sedaj uspešen v službi. Čeprav mi je hotela le dobro, sem to zelo, zelo težko slišala.
Našla sem si študentsko delo, kjer smo klicali naročnike za telefonijo in jim ponujali več možnosti z novim paketom. Tam sem delala 3 tedne, vsak dan po 6 ur ali več. Prišel je dan, ko so rekli, da me ne potrebujejo več, da sem premalo vesela in premalo prepričljiva po telefonu. Da bi morala biti bolj podobna Gloriji, ki stranke sploh ne posluša, ampak “oddrdra” svoje, tako da sklenejo paket. Prizadelo me je. Vprašala sem jih, kdaj bom dobila plačo, in so rekli, da bo naslednji mesec na mojem TRR-ju. Čakala sem in čakala, kdaj bo nakazano, pa ni bilo. Ko sem klicala, se mi niso javili in tudi niso odgovarjali na elektronska sporočila. Imela sem dovolj. Poklicala sem z drugega telefona in jih dobila. Ni bila ravno prijazna, najprej se je izgovarjala, zakaj še nisem dobila plače, nato pa rekla, da bom dobila toliko plače, kolikor paketov sem sklenila. To ni bilo, kar so mi predstavili ob prihodu na delo, poleg tega si študent sam plačuje prevoz na delo in malico. Čez nekaj dni sem dobila 11,82 € na transakcijski račun. Za 3 tedne dela in vožnje, kjer samo mesečna karta stane 25 €. Res so me okoli prinesli po dolgem in počez. Da za trud ne dobiš nagrade in greš celo v svoj minus.
V tistem času sem spoznala novega fanta. Ja, po enem letu po psihozi sem bila brez narejene fakultete. Brez rednega študentskega dela. Z zavedanjem, da moram vrniti štipendijo, ker nisem dokončala letnika. S cmokom v grlu zaradi razočaranj in preizkušenj. A z iskricami v očeh. Zaljubljena do ušes. Bolj sva se spoznavala, bolj sva se dopolnjevala v vsem. In mislila sem, da ne morem biti srečnejša. Tudi mojo bolezen je lepo sprejel in mi zaupal, da ima njegova mama bipolarno motnjo. Po nekaj skupnih mesecih mi je predlagal, da naj pridem delat v podjetje, kjer dela on. In sem bila takoj za. Po enem mesecu dela sem se vpisala na lažjo fakulteto. Sploh nisem vsega preštudirala glede financ za izredni študij in tega, kako bo z vožnjo, vedela sem le, da se bo vse poklopilo.
Naslovna fotografija: Mental illness, sneta 19.11.2020 (https://eu.azcentral.com/story/opinion/op-ed/joannaallhands/2018/01/22/how-help-stranger-mental-illness-crisis-line-phoenix/1048804001/)
