Društvo za psihološko svetovanje Kameleon
Brskajte po značkah
Dnevi doma so potekali dokaj umirjeno, če odmislimo obremenjevanje s tem, da dokončam začeto fakulteto. Imela sem urejen urnik spanja, je pa res, da sem spala več in tudi popoldan. Brala sem veliko knjig in se dobila s sošolko s fakultete, ki mi je posodila svoje zapiske. Razmišljala sem, če bi si plačala inštruktorja, da …
Poleti po treh mesecih v Centru mentalnega zdravja so me odpustili iz bolnice. Dobila sem tako mešane občutke. Vedela sem, da je pred mano še tako dolga pot do ozdravitve in da bom pogrešala prijateljstva, ki sem jih ustvarila tekom zdravljenja. Z Milko in Tjašo smo se dogovorile, da se kmalu ujamemo na kavi. Moji …
Naslednji teden smo odšli na voden ogled muzeja. Ogledovali smo si predmete iz nekaj stoletij nazaj in risbe. Ker je pot do tja vodila med travniki, sva s Tjašo odtrgali par cvetov in si jih dali v lase. Smejali sva se, čebljali in uživali v sprehodu. Po kosilu smo imeli glasbeno delavnico v sobi glasbe, …
Z vlakom sem še kar hodila na vikend izhode domov. Kljub temu da je pozitivna simptomatika psihoze – blodnje in psihotične misli – bila že daleč za mano, sem še kar doživljala negativno simptomatiko. Izpit za avto sem imela že skoraj tri leta, pa vendar sem se, ko sem bila doma in so mi rekli, …
V naslednjih dveh dneh sem odšla na vodeni sprehod z delovnimi terapevti. Končno sem občutila vsaj delček svobode in se nadihala svežega zraka. Na zaprtem oddelku psihiatrije sem se velikokrat spraševala, s kom naj se sploh družim, se mi pa dozdeva, da smo imeli vsi toliko problemov in svojih stisk, da nam ni bilo toliko …
Zdravilo je končno začelo učinkovati in zaspala sem. Ko sem se zbudila, je bil že večer in medicinski brat je prišel do mene ter mi povedal, da so me klicali starši. Po tem smo imeli z delovno terapevtko delavnico sestavljanja sestavljank in nato risanja. En mlajši fant me je po delavnici vprašal, kako mi je …
Ko so me sprejeli na psihiatrijo, sem prvo noč preživela na zaprtem oddelku. To pomeni, da smo bili bolj nadzorovani kot na odprtih oddelkih. Nismo smeli iti iz stavbe in se kamorkoli zaklepati. Bilo je več medicinskih sester na oddelku in okoli petnajst sopacientov. Ker so mi pripravljali posteljo, sem nekaj časa preživela v »dnevni …
V naslednjih dnevih po obisku psihiatra sem imela še več blodenj in samomorilnih misli. Zunaj je bil sneg, nov decembrski dan, jaz pa se nisem prav ničesar več veselila, ne smrečice, ne božičnih pesmi, ne obdarovanj. Ker se misli o smrti niso in niso ustavile, so me starši nek večer odpeljali na dežurno medicinsko pomoč. …
Imela sem dvajset let, ko sem se soočila s prvim izbruhom psihoze. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da se večina mentalnih bolezni razvije v zgodnji odrasli dobi. Nemoč, stiska, nerazumevanje s strani okolice in vztrajne samomorilne misli, so bile del mojega vsakdana. Okrevanje je bilo dolgo, daljše, kot je okrevanje po zlomu noge. …