Predstavljajte si, da ste pravkar doživeli velik neuspeh. Niste na primer naredili tistega izpita, za katerega ste se pripravljali več tednov, ali pa niste dobili sanjske službe, ki ste si jo že dalj časa želeli. Počutite se potrto in razočarano, potem pa se poskusite pogovoriti s prijateljico, ki vam odvrne: “je, kar je” ali “osredotoči se na pozitivno!”. Čeprav te besede izreče dobronamerno, niso ravno tisto, kar bi si želeli slišati in kar potrebujete. Takšni komentarji v današnjem svetu sploh niso tako redki, označimo pa jih s širšim izrazom toksična pozitivnost.
Kaj je toksična pozitivnost
Toksična pozitivnost označuje pretirano poudarjanje pozitivnega pogleda na svet in na dogodke v naših življenjih [1]. Gre za prepričanje, da naj bi ljudje ohranili pozitivno miselnost in optimizem za vsako ceno in ne glede na okoliščine [2]. Osredotočanje na pozitivno plat sočasno povzroči, da ljudje zanikajo vsa negativna čustva in zmanjšujejo njihov pomen [1]. Ljudje se torej pretvarjajo, da neprijetna čustva sploh ne obstajajo [2]. Toksična pozitivnost lahko izvira iz notranjosti. V tem primeru si oseba prizadeva, da bi bila srečna ne glede na okoliščine, pri tem pa skuša potlačiti negativna čustva in na neprijetne dogodke pogledati z optimistične perspektive. Po drugi strani lahko toksično pozitivnost povzročijo zunanji pritiski. Pri tem okolica osebi, ki navzven kaže negativna čustva, dopoveduje, da to ni ustrezno in da bi morala na življenje gledati bolj pozitivno [3].
Konkretni primeri toksične pozitivnosti
Nekateri primeri izjav, ki kažejo na toksično pozitivnost, so [2, 3, 4]:
- Posamezniku, ki je doživel hudo tragedijo (npr. smrt bližnje osebe, hudo prometno nesrečo, izgubo bivališča zaradi naravne katastrofe), dopovedujemo, da se “vse zgodi z razlogom“.
- Posamezniku, ki žaluje za bližnjo osebo, rečemo, da se mora osredotočiti na pozitivne vidike izgube.
- Ko nam prijatelj pripoveduje o neprijetnem dogodku, ki se mu je zgodil (npr. razhod, izguba službe), rečemo “lahko bi bilo še slabše“.
- Ko nam nekdo iskreno pove, da je žalosten ali brezvoljen, mu rečemo: “sreča je izbira” ali “potrudi se, da boš gledal na stvari bolj pozitivno“.
- Sami sebe krivimo, ker doživljamo negativna čustva. Rečemo si: “Nimaš razloga, da bi bila žalostna, saj je drugim še veliko huje kot tebi.”
- Izjave, ki nakazujejo na toksično pozitivnost, so pojavljajo tudi na družbenih omrežjih. Samo dobre vibracije! (Good vibes only!)
Toksična pozitivnost med epidemijo COVID-19
Prisotnost izjav, ki nakazujejo na toksično pozitivnost, se je med epidemijo COVID-19 močno povečala. V času zaprtja javnega življenja se je na družbenih omrežjih in v medijih pojavilo prepričanje, da bi morali ljudje na trenutne okoliščine pogledati s pozitivnega vidika in ta čas uporabiti koristno, na primer za učenje novih spretnosti, pridobivanje novega znanja ali za začetek projekta, ki so ga že dalj časa odlašali. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da z optimističnim pogledom na epidemijo sicer ni nič narobe, vendar pri tem ne smemo zanemariti resničnih stisk, s katerimi se ljudje soočajo. Mnogi v času epidemije občutijo strah pred lastno okužbo in okužbo svojcev, strah pred izgubo službe, negotovost glede prihodnosti, osamljenost, izgubo motivacije in podobno. Prepričevanje ljudi, naj potlačijo svoja negativna čustva in se namesto tega osredotočijo na učenje novega tujega jezika, lahko še poveča njihovo stisko [5].
Škodljive posledice toksične pozitivnosti
Pretirano osredotočanje na pozitivno plat dogodkov lahko privede do tega, da prezremo resnično škodljivo vedenje ljudi okrog sebe. Posamezniku, ki ima nasilnega partnerja ali partnerko, na primer dopovedujemo, da je lahko srečen, ker partnerja ali partnerko sploh ima. Takšen posameznik se nato odloči ostati v partnerski zvezi, v kateri je prisotno nasilje, čeprav bi jo zaradi lastne varnosti moral končati. Odzivi okolice, ki nakazujejo na toksično pozitivnost, lahko prav tako privedejo do tega, da se posameznik negativnih čustev sramuje in jih skriva. Tak posameznik redkeje išče socialno oporo, ko se sooča s stresnimi dogodki. Če se v odnosih ne more odkrito pogovarjati o negativnih čustvih, se lahko pojavijo težave v komunikaciji, odnosi pa se poslabšajo [3]. V nekaterih primerih se lahko potlačevanje negativnih čustev povezuje z večjo izraženostjo težav v duševnem zdravju, na primer z višjo ravnjo anksioznosti, motnjami spanja in zlorabo alkohola ter drugih drog [6].
Kako lahko toksično pozitivnost premagamo
V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov za spopadanje s sporočili in prepričanji, ki jih narekuje toksična pozitivnost [3, 4, 6]:
- Izogibanje potlačevanju negativnih čustev. Lahko si priznamo, ko smo žalostni, jezni ali ljubosumni, saj so to povsem normalna človeška čustva. Svoja občutja lahko tudi opišemo, na primer v dnevniku.
- Pogovor z drugimi. O negativnih čustvih se poskusimo pogovoriti z ljudmi, ki so nam blizu in nas ne bodo obsojali.
- Poslušanje. Bližnjim osebam moramo dati priložnost, da spregovorijo tudi o negativnih izkušnjah in stiskah, s katerimi se soočajo. Pri tem jih pozorno poslušamo.
- Zamenjava fraz, ki jih pogosto uporabljamo. Ko bližnja oseba z nami deli svojo stisko, velikokrat ne vemo, kako naj se odzovemo. Zatečemo se k pogosto uporabljenim izrazom, npr. “osredotoči se na pozitivno“, “lahko bi bilo še slabše” in “bodi hvaležna za to, kar imaš“. Poskusimo raje z: “vidim, da ti je zelo težko“, “žal mi je, da se ti to dogaja” ,”tukaj sem, če boš kaj potreboval” ali celo “res ne vem, kako naj se na to odzovem, pa bi ti rada pomagala“. S premišljeno izbiro besed bomo sogovorniku pokazali več empatije.
- Razumevanje, da se pozitivna in negativna čustva ne izključujejo. Razumeti moramo, da nam lahko isti dogodek sočasno povzroči pozitivna in negativna čustva in da je to čisto v redu. Lahko smo na primer hvaležni, ker imamo v času zaprtja javnega življenja več časa zase, hkrati pa smo osamljeni in pogrešamo druženje.
- Nezaupljivost do zapisov v medijih in na družbenih omrežjih. Kritični moramo biti do različnih objav, ki od nas zahtevajo neprekinjeno srečo in produktivnost, tudi v času stresnih dogodkov, kot je epidemija COVID-19. Če opazimo, da nas takšna sporočila na družbenih omrežjih spravljajo v slabo voljo, na njih poskusimo preživeti manj časa.
Viri
[1] Quintero, S. in Long, J. (b.d.). Toxic positivity: The dark side of positive vibes. The psychology group. https://thepsychologygroup.com/toxic-positivity/
[2] Cherry, K. (1. 4. 2021). What is toxic positivity? https://www.verywellmind.com/what-is-toxic-positivity-5093958
[3] Villines, Z. (30. 3. 2021). What to know about toxic positivity. Medical news today. https://www.medicalnewstoday.com/articles/toxic-positivity
[4] Sauber Millacci, T. (8. 4. 2021). Toxic positivity in psychology: How to avoid the positivity trap. https://positivepsychology.com/toxic-positivity-in-psychology/
[5] Wong, B. (8. 7. 2020). What is toxic positivity? Why it’s OK not to be OK right now. HuffPost. https://www.huffpost.com/entry/what-is-toxic-positivity coronavirus_l_5f04bca0c5b67a80bbff7cd3
[6] Scully, S. (22. 7. 2020). Toxic positivity is real – and it’s a big problem during the pandemic. https://www.healthline.com/health/mental-health/toxic-positivity-during-the-pandemic
