Zaposleni na različnih delovnih mestih se srečujejo z različnimi obremenitvami in skrbmi, ki doprinesejo k višjim ravnem stresa v njihovem življenju. Eden izmed pomembnejših načinov okrevanja od dela in stresa, ki ga ta prinese, so daljša in relativno nemotena obdobja oddiha [4].
Gre za obdobja počitka, ki jih preživimo v sproščujočih okoljih. Le-ta nam pomagajo odmisliti vsakodnevne in službene skrbi, prav tako pa ta čas lahko namenimo dejavnostim, ki nas zanimajo, ter druženju z ljudmi, ki jih imamo radi [17].
Potovanja odpirajo srca, širijo obzorja ter življenje polnijo z izjemnimi zgodbami in spomini.
~ Paula Bendfeldt
Dopust in pozitivni vplivi na zdravje
Dopusti in počitnice so obdobja, v času katerih si ‘napolnimo baterije’, da lahko v vsakdanu učinkovito delujemo. Če smo izčrpani, se namreč ne moremo učinkovito spopadati s stresnimi situacijami na delovnem mestu ter v vsakdanu. Ob kopičenju obremenitev ter ob pomanjkanju oddiha se kot posledice stresa začnejo pojavljati psihološke in fizične težave, kot so nespečnost, visok krvni pritisk, anksioznost, izgorelost itd. Dopusti, dela prosti dnevi ter celo ustrezni odmori med delovnikom pomembno doprinesejo k ohranjanju dobrega počutja, zdravja in učinkovitosti dela [2]. Številne raziskave dokazujejo pozitivne učinke daljših dopustov na zdravje in dobro počutje. Tekom dopusta smo manj obremenjeni, hkrati pa dejavnosti, v katere se vključujemo in so nam prijetne, sprožajo pozitivno čustvovanje, kar pripomore k boljšemu počutju [5].
Poleg vpliva na zdravje in dobro počutje dopust pripomore tudi k [2] [3] [11]:
- Višjemu zadovoljstvu z življenjem;
- Večji produktivnosti in energiji za delo in življenje;
- Višji koncentraciji;
- Boljšim odnosom z bližnjimi in višji povezanosti v družinskih/prijateljskih krogih;
- Višji kakovosti spanca;
- Nižjim ravnem stresa;
- Pozitivnemu čustvovanju ter manjši napetosti;
- Nižjemu tveganju za razvoj srčnih bolezni in drugih ogrožajočih zdravstvenih stanj.
Oddih v smislu dopusta pa nima pozitivnih učinkov na naše razpoloženje le med tem, ko smo ga deležni, temveč tudi pred in po njem. Raziskave ugotavljajo, da se ravni sreče dvignejo v dveh mesecih pred dopustom. Prav tako pa pozitivni učinki ne izzvenijo takoj po vrnitvi domov, temveč se ohranjajo v prihajajočih tednih. Ohranjajo se predvsem občutki prijetnosti in zadovoljstva, prav tako pa tudi ugodni ritmi spanja. Vseeno pa se je izkazalo, da mora biti oddih zelo sproščujoč, da se pozitivni učinki ohranjajo v prihodnost in ne izzvenijo kmalu po vrnitvi domov [2] [14].
Razbremenitve tekom dela
Kljub temu da oddihi v obliki dopustov pozitivno učinkujejo na počutje in zdravje, so ti učinki majhni in pogosto izzvenijo hitro po vrnitvi domov.
Zaradi tega je zelo pomembno tudi, da tekom dela skrbimo za ustrezne počitke in lajšanje stresa z načinom vsakdanjega življenja. Ljudje se med seboj razlikujemo v tem, kakšne in koliko obremenitev lahko uspešno prenesemo. Glede na to si moramo zagotoviti ustrezno delovno okolje ter biti sposobni zaznavati obremenitve, da lahko ob preobremenjenosti težave primerno rešujemo [2].
Prav tako je pomembno, da so oddihi od dela dovolj redni. Če si jih privoščimo šele, ko smo popolnoma izgoreli, bomo težje pozabili pretekle in prihodnje obremenitve, ki nas čakajo na delovnem mestu, zaradi česar bo okrevanje neučinkovito. Posameznik se tako tekom oddiha ne odpočije in ne nabere dovolj energije, s katero se lahko kasneje spopada z novimi stresnimi situacijami [5].
Delovanje podjetja
Obremenitve dela negativno vplivajo tudi na zaposlene, in sicer v smislu nižje motivacije in nezadovoljstva z delovnim mestom. Namen dopusta je, da odpravi te negativne posledice in zagotovi, da se posamezniki lahko osredotočajo na produktivnost in uspešnost na svojem delovnem mestu [11].
Posledično razbremenitev zaposlenih pozitivno vpliva tudi na delovanje celotnega podjetja. Če si delodajalci prizadevajo za ustrezno razbremenjenost zaposlenih, s tem zagotavljajo večjo učinkovitost dela v podjetju. Zadovoljni in spočiti zaposleni so bolj motivirani in delo bolje in hitreje opravijo. Prav tako učinkovito delovanje doprinese k manj zapletom in boljši organizaciji podjetja. V podjetju prevladuje pozitivna klima, v katero se zaposleni radi vračajo in v njej dobro delujejo. Zaposleni so prav tako bolj zvesti podjetju [8]. Stres na delovnem mestu je pogosto povezan z absentizmom oziroma z izostanki na delovnem mestu (ang. absenteeism). Posamezniki v stresnih delovnih okoljih se od okolja pogosto odmaknejo, da bi si s tem pridobili več nadzora in potreben odmor od stresnega okolja. Tem posameznikom moramo zagotavljati dostop do virov pomoči, da se naučijo samostojno spopadati s stresnimi dogodki [17].
Potovanja in pozitivni vplivi na zdravje
Rekreativno potovanje zajema več oblik potovanj, od daljših počitnic do izletov čez vikende. Kot dopusti so tudi potovanja oddih, namenjen predvsem užitku ter vključevanju v prijetne aktivnosti. Razlika med njima je, da potovanje predstavlja bolj aktivno dogodivščino [12] [15]. Ljudje, ki več potujejo, so bolj zadovoljni z življenjem. Potovanja si namreč organizirajo tako, da so polna aktivnosti, v katerih uživajo, prav tako pa te aktivnosti predstavljajo izstop iz rutine in izkušanje novih stvari [1] [16]. Izstop iz vsakodnevne rutine in naše cone udobja doprinese k povišanju samozavesti in posledično k povišanju sreče [13].
Potovanja pa vseeno pogosto spremlja tudi stres. Občutimo lahko kulturni šok, domotožje, različne zdravstvene težave, prekomerne skrbi tekom potovanja itd. V teh primerih je pozitiven učinek potovanj lahko nižji [14].
Potovanja pozitivno vplivajo na številne aspekte našega življenja [6] [10] [13]:
- Na potovanjih se soočamo z novimi in nepričakovanimi situacijami. Zavedanje, da smo se sposobni ustrezno odzvati v nepričakovanih situacijah, pripomore k višji samozavesti.
- Potovanja nudijo priložnost za počitek in čas, ki ga posvetimo samemu sebi (osredotočimo se na svoje počutje ter stvari, ki jih radi počnemo).
- Zaradi ustvarjanja novih izkušenj se v možganih ustvarjajo nove nevronske povezave med živčnimi celicami. To pripomore k višji ustvarjalnosti, sposobnosti povezovanja informacij in boljšemu spominu. Ustvarjalnost spodbuja tudi dejstvo, da smo bolj sproščeni ter doživimo več raznolikih izkušenj, ki zagotavljajo večjo originalnost idej.
- Potovanja širijo naša obzorja. Prav tako smo bolj srečni, ko so možgani bolj aktivni.
- Na potovanjih spoznavamo nove ljudi, sklepamo prijateljstva, širimo svojo socialno mrežo in izboljšujemo socialne veščine.
- Domačini, predvsem v državah tretjega sveta, turiste prisrčno sprejmejo, kar tudi pri turistih privede do dobrega razpoloženja in boljšega počutja.
- Z uvidom v način življenja drugod po svetu ter z odmaknjenostjo od domačega udobja bolj cenimo to, kar imamo. Domotožje nas spomni na vse, kar premalo cenimo, ko smo doma.
- Potovanja lahko zagotovijo boljše odnose z ljudmi, s katerimi potujemo. To se zgodi zato, ker z njimi ustvarjamo nove spomine in delimo prijetne izkušnje. Zaradi pozitivnih pomembnih medosebnih odnosov smo tudi bolj srečni in zadovoljni z življenjem.
- Ustvarjanje prijetnih spominov prav tako doprinaša k sreči in drugim pozitivnim občutjem. Seveda imamo lahko tudi negativne izkušnje, vendar pa se teh najpogosteje ne spomnimo tako dobro ali pa v negativni izkušnji najdemo nekaj prijetnega, kar podoživljamo in označujemo za bolj pomembno.
Oddih od dela pozitivno vpliva na naše počutje, zdravje in zadovoljstvo
Ne glede na to, ali gre za dopust, tekom katerega je cilj sprostitev, ali za potovanje, na katerem si želimo raziskovati, spoznavati kulturo in pridobiti čim več novih izkušenj, oddih pozitivno vpliva na naše počutje in zadovoljstvo z življenjem [4].
Še posebej pozitivne učinke pa imajo oddihi, ki jih spremljajo socialne aktivnosti in telesna vadba. Telesna vadba ima pozitivne vplive na fizično zdravje, razpoloženje in psihološko delovanje. Vadba odvrača pozornost od neprijetnih dražljajev, prav tako pa lahko spodbudi pozitivno samopodobo in poveča občutja samospoštovanja. Prav tako je dokazano, da socializacija in preživljanje časa z drugimi pozitivno vplivata na zdravje in dobro počutje, saj tako pridobimo večji občutek podpore socialnega okolja. To pripomore k nižjim ravnem in k lažjemu spoprijemanju s stresom. Vpliv dopusta je torej večji, če se posamezniki tekom le-tega vključujejo v aktivnosti, ki spodbujajo socialne interakcije ali telesno aktivnost [4].
Potovanja med korono
Ena večjih posledic virusa COVID–19 je omejitev gibanja, tako znotraj države kot tudi izven nje.
V določenih državah je možno opaziti kar 50 % zmanjšano udejstvovanje v prostočasnih aktivnostih. Po večini se zadržujemo v stanovanjih, opravljamo delo od doma, se poslužujemo spletnega nakupovanja in se ne udejstvujemo v prostočasnih dejavnostih, ki smo jih bili vajeni pred tem. Zaradi zaprtja številnih rekreacijskih centrov in omejitve socialnih stikov trpita naše fizično in psihično zdravje. Te dejavnosti so nam omogočale sprostitev, oddih in odmik od vsakodnevnih skrbi. Prav tako slabše vzdržujemo fizično zdravje, saj se vključujemo v manj telesnih aktivnosti [9].
Količina rekreativnih aktivnosti in druženja je močno upadla predvsem pri otrocih, mladostnikih in mladih na prehodu v odraslost. Socialno distanciranje je z začetkom izbruha virusa postalo norma, ki se je moramo držati. Vendar pa na račun varnosti pred virusom trpita naše duševno in telesno zdravje [7] [9].
Predvsem socialna izoliranost in pomanjkanje socialnih stikov vodita v slabše počutje. Manj socialnih stikov povzroča več depresije, dolgočasja, višje ravni stresa in počasnejši osebni razvoj. Poleg tega izolacija vodi v manj fizične aktivnosti in v upad telesne pripravljenosti. Dolgoročno to lahko vpliva na večji odstotek debelosti, sladkornih bolnikov in posameznikov, obolelih s srčno-žilnimi boleznimi [7].
Stanje pa se bo slej ko prej vrnilo nazaj v normalne tire. Že sedaj nam ukrepi dovoljujejo več svobode ter s tem več priložnosti za telesno vadbo, ohranjanje pomembnih socialnih stikov in ostalih dejavnosti, ki nam predstavljajo sprostitev.
Kam se lahko obrnemo v primeru duševne stiske?
- K osebnem zdravniku, ki vas bo napotil do specialistične obravnave
- 080-51-00 – Telefonska linija za podporo ob epidemiji (24 h/dan)
- 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 h/dan)
- 116 111 – TOM telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro)
- Društvo Posvet (www.posvet.org)
- Društvo za psihološko svetovanje Kameleon (www.svetovalnicakameleon.si/e-svetovanje/)
- 031 778 772 – Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE
Viri in literatura
[1] Chen, C. C., Zou, S. W. S. in Petrick, J. F. (2021). Would you be more satisfied with your life if you travel more frequently?. Tourism Analysis, 26(1), 57–63.
[2] De Bloom, J., Kompier, M., Geurts, S., De Weerth, C., Taris, T. in Sonnentag, S. (2008). Do we recover from vacation? Meta-analysis of vacation effects on health and well-being. Journal of Occupational Health, 1–23.
[3] De Bloom, J., Geurts, S. A., Taris, T. W., Sonnentag, S., de Weerth, C. in Kompier, M. A. (2010). Effects of vacation from work on health and well-being: Lots of fun, quickly gone. Work & Stress, 24(2), 196–216.
[4] De Bloom, J., Geurts, S. A., Sonnentag, S., Taris, T., de Weerth, C. in Kompier, M. A. (2011). How does a vacation from work affect employee health and well-being?. Psychology & Health, 26(12), 1606–1622.
[5] De Bloom, J. D., Geurts, S. A. E. in Kompier, M. A. J. (2010). Vacation from work as prototypical recovery opportunity. Gedrag en Organisatie, 23(4), 333–349.
[6] De Bloom, J., Ritter, S., Kühnel, J., Reinders, J. in Geurts, S. (2014). Vacation from work: A ‘ticket to creativity’?: The effects of recreational travel on cognitive flexibility and originality. Tourism Management, 44, 164–171.
[7] De Vos, J. (2020). The effect of COVID-19 and subsequent social distancing on travel behavior. Transportation Research Interdisciplinary Perspectives, 5, 100–121.
[8] Employer Insights (b. d.). 8 benefits of letting your employees take a vacation. https://www.jobmonkey.com/employer-insights/employees-take-vacation/.
[9] Fatmi, M. R. (2020). COVID-19 impact on urban mobility. Journal of Urban Management, 9(3), 270–275.
[10] Herbert, L. (b. d.). 7 reasons why traveling makes you happy personally and professionally. https://traveltriangle.com/blog/traveling-makes-you-happy/.
[11] Invensis (b. d.). Why vacation is important for IT professionals. https://www.invensislearning.com/articles/general-infographics/why-vacation-is-important.
[12] Iso-Ahola, S. E. (1983). Towards a social psychology of recreational travel. Leisure Studies, 2(1), 45–56.
[13] Jacada Travel (7. december, 2017). 11 reasons why travel makes you a happier person. https://www.huffpost.com/entry/11-reasons-why-travel-makes-you-a-happier-person_b_6908918.
[14] Nawijn, J., Marchand, M. A., Veenhoven, R. in Vingerhoets, A. J. (2010). Vacationers happier, but most not happier after a holiday. Applied Research in Quality of Life, 5(1), 35–47.
[15] Sirgy, M. J., Kruger, P. S., Lee, D. J. in Yu, G. B. (2011). How does a travel trip affect tourists’ life satisfaction?. Journal of Travel research, 50(3), 261–275.
[16] Washington State University. (4. januar, 2021). Frequent travel could make you 7% happier. ScienceDaily. www.sciencedaily.com/releases/2021/01/210104094654.htm
[17] Westman, M. in Etzion, D. (2001). The impact of vacation and job stress on burnout and absenteeism. Psychology & Health, 16(5), 595–606.
<a href=’https://www.freepik.com/photos/people’>People photo created by wayhomestudio – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/car’>Car photo created by master1305 – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/business’>Business photo created by marymarkevich – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/business’>Business photo created by senivpetro – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/people’>People photo created by prostooleh – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/woman’>Woman photo created by freepik – www.freepik.com</a>
