Epidemija novega koronavirusa je nedvomno spremenila naša življenja in medčloveške odnose. Ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni imajo lahko raznolike posledice, kot so občutki izoliranosti, negotovosti in strahu ter tudi pogostejše preživljanje časa z družinskimi člani. To lahko za veliko število ljudi pomeni nove možnosti povezovanja in opravljanja skupnih aktivnosti, za druge pa predstavlja poglabljanje že obstoječe stiske in še večjo ujetost v krogu nasilja.
KAJ KAŽEJO PODATKI?
Slovenska policija je v obdobju od 16.3 do 15.4. zabeležila 15% porast primerov kaznivega dejanja nasilja v družini v primerjavi z enakim obdobjem lansko leto.
V okoliščinah, kot so vojne, naravne nesreče, gospodarske krize in epidemije, pogosto pride do povečanja števila primerov nasilja nad ženskami in otroki[1]. To se povezuje z dejavniki tveganja, kot so finančna negotovost in nestabilnost, psihična ranljivost zaradi nepredvidljivih okoliščin in zmanjšana dostopnost virov pomoči za žrtve[2]. Epidemija novega koronavirusa nikakor ni izjema, saj številni mediji poročajo o povečanju števila primerov nasilja v družini v državah, kot so Združeno Kraljestvo[3] [4], Kitajska in ZDA[5]. Podoben vzorec se je pokazal tudi v Sloveniji. Po poročanju predstavnika za odnose z javnostjo je policija v obdobju sprejemanja ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni med 16. 3. 2020 in 15. 4. 2020 zabeležila 118 primerov kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je 15% več kot v enakem obdobju lansko leto. Tudi Društvo za nenasilno komunikacijo beleži porast klicev, vendar ti prihajajo predvsem s strani žensk, ki so že vključene v njihove programe pomoči.
EPIDEMIJA COVID-19 ZA ŽRTVE PREDSTAVLJA ŠE VEČJO STISKO
Epidemije so za žrtve nasilja v družini še posebej problematične, saj s seboj pripeljejo posledice, kot je omejitev gibanja prebivalstva, ki je trenutno v veljavi tudi v Sloveniji. To pomeni, da so lahko žrtve pogosto ujete v istem prostoru s povzročiteljem nasilja brez možnosti izhoda iz stiske. Tudi predstavnica Društva za nenasilno komunikacijo poroča, da je klicev novih uporabnic manj, kot bi v trenutni situaciji pričakovali, saj se žrtve od povzročitelja nasilja težje umaknejo, prav tako pa nimajo možnosti neopazno opraviti klica na pomoč.
»Novih klicev na pomoč je manj kot bi pričakovali, saj se žrtve od povzročitelja nasilja težje umaknejo, prav tako pa nimajo možnosti neopazno opraviti klica na pomoč.«
Njihova stiska je povezana tudi z nepredvidljivostjo poteka epidemije, saj ob tolikšni meri negotovosti težko načrtujejo dolgoročne ukrepe, ki bi jim zagotovili varnost. Svetovna zdravstvena organizacija[6] opozarja tudi, da omejevanje gibanja in stikov zunaj družin krči sistem podpore, ki bi jo lahko žrtev dobila od prijateljev ali ostalih sorodnikov, prav tako pa so znaki nasilja (npr. modrice, rane …) v primeru izolacije žrtve težje opazni. Omejitve gibanja in pozivi k samoizolaciji poleg navedenega služijo kot idealna krinka, za katero se lahko skriva nadziranje žrtve in v določenih primerih tudi omejevanje dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin.[7] V času epidemije tudi opazovalci znakom nasilja posvečajo manj pozornosti, saj so tudi sami v veliki stiski, dejanja povzročiteljev nasilja pa hitreje opravičijo s stresom zaradi nepredvidljive situacije.[8]
RANLJIVE SKUPINE
Še posebej moramo biti pozorni na ranljive skupine, kot so migrantke, pripadnice romskih skupnosti, uživalke prepovedanih drog in istospolno usmerjeni moški.
Tudi v kontekstu epidemije koronavirusa je verjetno, da se bodo z največjim tveganjem srečevale pripadnice že tako ranljivih skupin, kot so migranti in Romi. Za pripadnice obeh skupin so značilni dejavniki tveganja, kot je nizek socialno-ekonomski status, nepoznavanje slovenskega jezika ali nizka izobrazba ter finančna odvisnost od partnerja.[9] [10] Epidemija lahko za pripadnice omenjenih skupin pomeni še večjo izolacijo ter odmaknjenost od socialne podpore in potencialnih virov pomoči, zato je pomembno, da se njihove stiske zavedamo in je ne spregledamo. Sama bi kot ranljivo skupino opredelila tudi uživalke prepovedanih drog, saj te pogosto trpijo zaradi duševnih bolezni[11], fizičnih in finančnih posledic uporabe drog, poleg tega pa imajo razloge za izogibanje policiji, zaradi katerih si ne upajo poklicati na pomoč. Avtorji iz neevropskih držav[12] poročajo, da med pomembne dejavnike tveganja spada tudi lokacija prebivališča in starost ženske. Najbolj ranljive naj bi bile mlade ženske, ki živijo v ruralnih okoljih, dodaten dejavnik tveganja pa predstavlja sobivanje s partnerjem, ki zlorablja alkohol. Med ranljive skupine spadajo tudi istospolno usmerjeni moški, pri katerih je nasilje v družini oz. partnersko nasilje po podatkih iz ZDA še pogostejše kot pri heteroseksualnih parih. [13]
OBLIKE NASILJA V DRUŽINI MED EPIDEMIJO COVID-19
Poleg splošno prisotnih oblik fizičnega, psihičnega, spolnega in ekonomskega nasilja (o katerih si lahko več preberete na povezavi[14]) lahko v času epidemije opazimo pojavljanje novih načinov povzročanja škode žrtvam:[15]
- omejevanje dostopa do informacij v povezavi s COVID-19 ali dajanje napačnih informacij, katerih namen je ustrahovanje žrtve,
- uporaba epidemije COVID-19 kot izgovora za prevzemanje nadzora nad družinskimi financami,
- onemogočanje dostopa do ustrezne zdravniške oskrbe v primeru simptomov in dostopa do potrebščin, kot so zdravila in zaščitna sredstva,
- onemogočanje dostopa do osnovnih potrebščin, kot je npr. hrana in onemogočanje izhoda iz bivanjskih prostorov,
- nasilni partner, ki ga je žrtev uspela zapustiti, lahko v času epidemije poskuša manipulirati z žrtvijo s ponujanjem finančne pomoči ali pomoči pri skrbi za otroke,
- uporaba stresa zaradi epidemije kot izgovora za nasilno vedenje.
ZA OPAZOVALCE: KAKO UKREPATI?
Če sumimo, da je oseba, ki jo poznamo, žrtev nasilja v družini, bodimo pozorni na sledeče znake:[16]
- oseba se partnerja boji ali pa mu na vsak način želi ugoditi,
- oseba je opustila stike s svojimi družinskimi člani in prijatelji,
- oseba ne zapušča bivalnih prostorov niti v nujnih primerih (npr. nakup hrane, obisk lekarne …),
- oseba omeni, da jo partner kritizira, ponižuje, jo sili v spolne aktivnosti, ki si jih sama ne želi,
- oseba je prestrašena, zaskrbljena, otožna ali brezvoljna,
- njen partner je ljubosumen, posesiven in se hitro razjezi,
- oseba je od partnerja finančno odvisna ali pa ta upravlja z njenimi financami,
- oseba ima modrice ali poškodbe, za katere daje neprepričljiva pojasnila.
V primeru suma nasilja v družini lahko žrtvi tudi sami pomagamo storiti korak k zagotavljanju varnosti.
Kljub temu da trenutna situacija otežuje nudenje podpore žrtvam, po poročanju Društva psihologov Slovenije[17] in predstavnika za odnose z javnostjo Slovenske policije država zagotavlja nemoteno delovanje vseh sistemov, usmerjenih v preprečevanje nasilja v družini. Tudi strokovnja vodja zavetiča Pepcin dom poudarja, da varne hiše delujejo kot običajno, seveda ob upoštevanju zaščitnih ukrepov. Kljub ukrepom lahko tako v primeru ogroženosti življenja žrtve vedno pokličete na pomoč, v primeru suma pa lahko žrtvi pomagate storiti korak k zagotavljanju varnosti na sledeče načine: [18] [19]
- do žrtve bodite sočutni in razumevajoči (več o ustreznem empatičnem odzivu si preberite na tej povezavi[20]),
- žrtev opogumljajte pri iskanju pomoči in izrazite, da verjamete, da ji bo uspelo,
- verjemite ji in je ne obsojajte, saj lahko tako njen strah in osamljenost še povečate, zaradi česar se lahko zapre vase in o dogajanju ne želi več spregovoriti,
- poudarite, da nasilje nikoli ni sprejemljivo ter da zanj nikoli ni kriva sama,
- podučite se o virih pomoči in žrtvi ponudite, da jih lahko kontaktirate namesto nje,
- z žrtvijo ohranjajte redne virtualne stike, če so ti le mogoči,
- žrtev spodbujajte, vendar je ne silite v dejanja, ki jih ni pripravljena storiti. Spoštujte njeno pravico do sprejemanja lastnih odločitev.
Zavedati se moramo, da so žrtve nasilja v trenutni situaciji še posebej nemočne in storiti vse, da jim lahko pomagamo po najboljših močeh. Tudi doktor pravnih znanosti Dragan Petrovec v intervjuju za Delo poudarja, da je v trenutnih razmerah za zajezitev nasilja v družini nujna vloga sosedske skupnosti, ki se nasilja zaveda, vendar ga tudi v normalnih razmerah prepogosto ignorira.[21]
KJE ISKATI POMOČ?
V primeru, da je ogroženo vaše življenje ali življenje druge osebe, nemudoma obvestite policijo na številki 113 ali opravite klic v sili na številko 112.
Ostali viri pomoči:
Policija – številka za anonimne prijave: 080 1200
Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja: 080 11 55
Društvo za nenasilno komunikacijo – Ljubljana: 01/4344-822, 031 770 120, Koper: 05/6393170, 031 546 098 (po novem so na številki 031 770 120 dosegljivi 24 ur vse dni v tednu)
Društvo ženska svetovalnica: 01/2511-602, 040 359 909
24 ur SOS telefon varne hiše za moške: 051 622 193
Varne hiše:
Varna hiša Maribor: 02/4801-186
Zavetišče Pepcin dom Krško: 07/4922-325
Regijska varna hiša Kras: 05/6202-442
Zavetišče SOS telefon Ljubljana: 080 11 55
Regionalna varna hiša Celje: 03/4926-357
Varna hiša Novo mesto: 07/3326-895
Varna hiša Gorenjske: 051 200 083
Zavetišče za ženske in otroke nasilja Ljutomer: 02/584-8390
Društvo ženska svetovalnica: 01/2511-602, 040 260 656
Društvo za nenasilno komunikacijo – varna hiša: 031 736 726
Varna hiša za moške: 051 622 193
Varna hiša za uživalke nedovoljenih drog: 030 696 398
VIRI:
[1] WHO (2020). COVID-19 and violence against women: What health sector/system can do. Pridobljeno 16.4.2020 s https://www.who.int/reproductivehealth/publications/emergencies/COVID-19-VAW-full-text.pdf?ua=1.
[2] Peterman, A., Potts, A., O’Donnell, M., Thompson, K., Shah, N., Oertelt-Prigione, S. in Van Gelder, N. (2020). Pandemics and violence against women and children. Pridobljeno 16.4.2020 s https://www.cgdev.org/publication/pandemics-and-violence-against-women-and-children.
[3] Women’s aid (2020). The impact of COVID-19 on women and children experiencing domestic abuse, and the life-saving services that support them. Pridobljeno 16.4.2020 s https://www.womensaid.org.uk/the-impact-of-covid-19-on-women-and-children-experiencing-domestic-abuse-and-the-life-saving-services-that-support-them/.
[4] Grierson, J. (2020). Domestic abuse killings ‘more than double’ amid Covid-19 lockodwn. The Guardian. Pridobljeno 17.4.2020 s https://www.theguardian.com/society/2020/apr/15/domestic-abuse-killings-more-than-double-amid-covid-19-lockdown.
[5]Gupta, J. (2020). What does coronavirus mean for violence against women? Pridobljeno 16.4.2020 s https://womensmediacenter.com/news-features/what-does-coronavirus-mean-for-violence-against-women
[6] WHO (2020). COVID-19 and violence against women: What health sector/system can do. Pridobljeno 16.4.2020 s https://www.who.int/reproductivehealth/publications/emergencies/COVID-19-VAW-full-text.pdf?ua=1
[7] Bradbury-Jones, C. in Isham, L. (2020). The pandemic paradox: the consequences of COVID-19 on domestic violence. Journal of Clinical Nursing. Pridobljeno 18.4.2020 s https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/jocn.15296
[8] Domestic violence resource centre Victoria (2020). Coronavirus (COVID-19) and family violence. Pridobljeno 17.4. s https://www.dvrcv.org.au/help-advice/coronavirus-covid-19-and-family-violence.
[9] Vah Jevšnik, M. in Cukut Krilić, S. (b.d.). Prepoznava in obravnava nasilja v družini v kontekstu migracij. Pridobljeno 18.4.2020 s http://www.prepoznajnasilje.si/izobrazevalno-gradivo-vsebine/uspe%C5%A1no-prepoznavanje-%C5%BErtev-nasilja-v-dru%C5%BEini-v-zdravstvu.
[10] Cukut Krilić, S. (b.d.). Prepoznava in obravnava nasilja v družini znotraj romskih skupnosti. Pridobljeno 18.4.2020 s http://www.prepoznajnasilje.si/izobrazevalno-gradivo-vsebine/uspe%C5%A1no-prepoznavanje-%C5%BErtev-nasilja-v-dru%C5%BEini-v-zdravstvu.
[11] National institute on drug abuse (2020). Common comorbidities with substance use disorders. Pridobljeno 18.4.2020 s https://www.drugabuse.gov/node/pdf/1155/common-comorbidities-with-substance-use-disorders.
[12] Lima, C.A., Rezende Alves, P. M., Barauna de Olivera, C. J., Rodrigues Nascimento de Olivera, T., Barbosa, K. B., Cardoso Marcene, H. in Vilges de Olivera, S. (2020). COVID-19: Isolations, quarantines and domestic violence in rural areas. SciMedicine Journal, 2(1), 44–45.
[13] Pimentel, M. (2020). Intimate partner violence during COVID-19 isolation in the United States for gay men. Pridobljeno 18.4.2020 s https://figshare.com/articles/Intimate_Partner_Violence_during_COVID-19_Isolation_in_the_United_States_for_Gay_Men/12114585.
[14] Ženska svetovalnica (b.d.). Kaj je nasilje. Pridobljeno 17.4.2020 s http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/nasilje-nad-zenskami/kaj-je-nasilje.
[15] Domestic violence resource centre Victoria (2020). For survivors during coronavirus. Pridobljeno 17.4.2020 s https://www.dvrcv.org.au/help-advice/coronavirus-covid-19-and-family-violence/survivors-during-coronavirus.
[16] Domestic violence resource centre Victoria (2020). For families, friends and neighbours. Pridobljeno 17.4.2020 s https://www.dvrcv.org.au/help-advice/guide-for-families-friends-and-neighbours.
[17] Mijatović, T., Šraj, T., Pelc, J. in Štirn, M. (2020). Smernice za ravnanje v primeru suma nasilja v družini. Pridobljeno 17.4.2020 s http://www.dps.si/za-psihologe/koronavirus/.
[18] Kragelj, S. (b.d.). Komunikacijske veščine v pogovoru z žrtvijo nasilja v družini. Pridobljeno 18.4.2020 s http://www.prepoznajnasilje.si/izobrazevalno-gradivo-vsebine/uspe%C5%A1no-prepoznavanje-%C5%BErtev-nasilja-v-dru%C5%BEini-v-zdravstvu.
[19] Domestic violence resource centre Victoria (2020). For families, friends and neighbours. Pridobljeno 17.4.2020 s https://www.dvrcv.org.au/help-advice/guide-for-families-friends-and-neighbours.
[20]https://www.facebook.com/SvetovalnicaKameleon/photos/a.339312626083631/3323039294377601/?type=3&theater.
[21] Malovrh, P. (2020). Nasilje je virus, nevarnejši od vseh bolezni. Delo. Pridobljeno 18.4.2020 s https://www.delo.si/novice/slovenija/nasilje-je-virus-nevarnejsi-od-vseh-bolezni-295143.html.
