Slišati je, da gre na psihoterapijo lahko vsak, da je koristna za vsakogar, da ti ne more škoditi, da jo na nek način vsak potrebuje, saj smo vsi tako ali drugače ranjeni.
Dejansko pa gre na psihoterapijo navadno tisti, ki mu postaja neka življenjska situacija nevzdržna in nerešljiva, ko je poskušal že razne načine in ne vidi več rešitve. Potem mogoče pride na psihoterapijo v upanju, da bo tam dobil vse potrebne odgovore, da razreši situacijo, ki ga muči.
Sama sem prvič poiskala pomoč, ko sem ugotovila, da sem tudi sama odgovorna za odnose v svojem življenju, ki so bili nezadovoljujoči, celo uničujoči. Ko sem poskušala ugotoviti, kaj je narobe z ljudmi v mojem življenju, sem ugotovila, da določeni tip ljudi potrebuje ravno nasprotni tip ljudi in sebe sem našla v opisu tega nasprotnega tipa. Takšna nisem želela biti in tudi nisem želela v svoje življenje nezavedno vabiti še več uničujočih odnosov.
Čeprav se mi je že ves čas zdelo, da delam na sebi, je imelo nekaj v meni prevelik vpliv na moje življenje, da tega ne bi vzela resno. Začela sem z navadnim svetovanjem za žrtve nasilja. Zdelo se mi je, da nisem izvedela popolnoma nič novega. Ja, ja, to že vse vem, sem si govorila. Pogosto se mi je zdelo, da vem celo več od svetovalke.
Vedeti teorijo je eno, živeti jo je drugo. Svetovalke in psihoterapevtke me niso naučile živeti teorije, saj smo se na srečanjih le pogovarjale, so mi pa pomagale uvideti, da ne živim tega, kar vem. Rezultati v mojem življenju so postali glasnejši in očitnejši od mojih intelektualnih analiz in uvidov. Začasno mi je to zbilo občutek pozitivne samopodobe, a v resnici je bil to šele začetni korak, s katerim sem začela graditi resnično pozitivno samopodobo.
Govoriti si, da delaš vse dobro, tudi ko ne, ne bo dolgo držalo vode. Slej ko prej zmanjka krivcev, medtem ko ti življenje kaže zrcalo v vseh rezultatih na vseh področjih. Priznati, da se moraš šele naučiti bolje ravnati, lahko boli, a je začetek za trden temelj, na katerem lahko gradimo svojo samopodobo. Del tega je razumeti, da nihče ni popoln, da vsi delamo napake in da je to del življenja, da je to ok.
