Še isti dan smo imeli dolg skupinski pogovor s psihiatrom in psihologom glede naših stisk in težav ter pogledov na samomor. Vsi smo bili pretreseni in še v šoku zaradi Klare in tudi sama sem začela več razmišljati o tem, saj je ta dogodek okrepil mojo notranjo stisko in spomine na to, kako sem si v psihotičnemu stanju jaz želela vzeti življenje. Vsak v skupini je povedal, kako se sam sooča s težavami, in razvil se je res globok pogovor. Bil je težaven pogovor, a obenem zelo pomemben.
Dnevi so minevali, med terapijami sem hodila na sprehode s prijateljicami ali pa smo igrali družabne igre. Ko sem imela obiske domačih, nam ni bilo treba biti več v jedilnici, lahko smo odšli do bližnje brunarice na kavo. Tam so prodajali tudi izdelke za osebno higieno in polno je bilo ročno izdelanih skodelic za kavo. Ne daleč od bolnice je bila majhna hiška, kjer smo si lahko izposojali knjige. S tem sem si krajšala čas in končno so imele prebrane vrstice rep in glavo.
Večkrat so nam psihiatri in psihologi povedali, da je zelo možno, da imamo lahko po preboleli duševni bolezni slabšo koncentracijo, kot smo jo imeli prej. Hvaležna sem bila, da se to meni ni zgodilo, saj sem že od osnovne šole naprej zelo uživala v branju.
Dočakala sem vikend izhode v zavetje doma. Starši so prišli pome v bolnico v petek in me odpeljali domov. Za s sabo mi je medicinski brat pripravil enajst paketkov z različnimi tabletami. Doma za vikend, ko ni bilo treba vstati ob 7h kot v bolnici, sem spala po dvanajst ur skupaj. Starši so bili zelo začudeni nad tem, kako veliko tablet moram jemati, so pa bili bolj pomirjeni že zaradi tega, ker smo skupaj preživeli vikend in odšli na kak sprehod. V nedeljo zvečer so me odpeljali nazaj v bolnico.
Naslednje dneve sva v bolnici skupaj s prijateljico prebirali priročnik o shizofreniji, kjer so bile opisane vse psihotične motnje in zdravila ter njihovi stranski učinki. Ugotovili sva, da mi po enih zdravilih zelo zateguje mišice obraza in po telesu. O tem sem se pogovorila s psihiatrom, ki mi je Risperdal zamenjal za izboljšano različico, Invego.
Dobila sem močno željo, da dokončam začeti študij, ki sem ga zaradi bolezni dala na stran.
To sem omenila psihologinji in dogovorili sva se, da obiščem pisarno pedagoginje in andragoginje. Z njo sva skupaj ustvarili načrt delanja izpitov. Ko sem imela izhode domov, sem si poiskala zapiske in učbenike, da sem se lahko v bolnici med terapijami učila in izdelovala miselne vzorce, ki sva jih nato s pedagoginjo skupaj pregledali in ona mi je podala sugestije, kako naj se učim.
Naslovna fotografija: Mental illness, sneta 19.11.2020 (https://eu.azcentral.com/story/opinion/op-ed/joannaallhands/2018/01/22/how-help-stranger-mental-illness-crisis-line-phoenix/1048804001/)
