Kako nezvestoba staršev vpliva na otroke?

“Povedati ali ne povedati otroku, da je (bila) v partnerskem odnosu njegovih staršev prisotna nezvestoba?“, “Kako bo nezvestoba staršev vplivala na otroka?“ in “Ali lahko otroka zaščitim pred posledicami nezvestobe v partnerskem odnosu?“. Ta in še marsikatera druga vprašanja si zastavljajo starši otrok, ki so v svojem partnerskem odnosu doživeli nezvestobo. Pričujoči članek poskuša odgovoriti nanja.

Zakaj je zaradi otrok drugače?

Potrebno je vedeti, da varanje lahko nastopi tudi v povsem zadovoljujočem partnerskem odnosu in prisotnost otrok ne zagotavlja zvestobe med staršema. Po drugi strani pa bosta partnerja, ki sta v zvezi že daljše obdobje in imata otroke, nezvestobo pogosteje skušala prebroditi in verjetneje ostala skupaj v primerjavi s partnerji s krajšimi zvezami in brez otrok. Poleg drugih dejavnikov so otroci seveda pomemben faktor, zaradi katerega lahko partnerja nezvestobo in odzive po njenem odkritju sprejemata povsem drugače, kot če otrok ne bi imela.

Takšno ravnanje je za starša značilno, saj se zavedata, da nezvestoba ni prizadela le njiju in se tako ne bosta sama soočala z njo, ampak prinaša spremembe v celotno družino. Vse njuno doživljanje in odzivi bodo pomembno vplivali na otroka. Tudi če se odločita za prekinitev partnerskega odnosa, ju bodo otroci večno povezovali. V vsakem primeru bosta torej morala razčistiti nastalo situacijo, če bosta kot starša želela svojim otrokom nuditi najboljše.

Se je pa pomembno zavedati, da razlog za odločitev o ohranitvi razmerja po nezvestobi ne smejo biti le otroci. V tem primeru bodo le-ti odraščali v družini, kjer partnerstvo ne predstavlja zaupanja, naklonjenosti in spoštovanja, kar otroci še kako dobro zaznavajo. Posledice takšnega odnosa med staršema so zelo podobne posledicam neustreznega reševanja nezvestobe.

Otrok naj izve le toliko, kot je nujno potrebno

Ob razkritju afere v družini nastopijo korenite spremembe. Tudi če jih starši poskušajo obdržati zase oziroma prikriti pred otroki, bodo ti še kako hitro občutili, da ni več, kot je bilo prej. Osebe, ki z nami preživijo veliko časa, to so tudi otroci, namreč dobro vedo, kdaj je kaj narobe. Da otroci ne bi občutili še več zmede in dvomov, jim je potrebno povedati, kaj se v partnerskem odnosu dogaja:

• Priznanje o težavah v odnosu naj bo prilagojeno letom otroka: posebej pomembno jim je povedati, da oni niso krivi za dogajanje med staršema in da jih imajo navkljub medsebojnim nesporazumom še vedno enako radi,
• pri pogovoru z otrokom je dobro, da sta prisotna oba starša: tako bo otrok lažje sprejel neprijetno novico o težavah v odnosu njegovih staršev. Opazil bo, da je težava sicer prisotna, a da se starša trudita za njeno rešitev. Otrok ob takšni seznanitvi prejme zgled o ustreznem reševanju težav,
• otroku ne izdajamo podrobnosti o nezvestobi staršev: to so stvari, ki se otroka ne tičejo, ampak jih morata razrešiti partnerja sama zase. Prav tako je neustrezno otroke ščuvati proti drugemu partnerju, ne glede na to, ali je le-ta varajoči ali prevarani partner. Partnerstvo, kot bi moralo veljati nenehno, naj bo nek sistem zase, ki se v določeni meri sicer povezuje z otroki, a v njem ostajajo tudi stvari, rezervirane samo za partnerja.

Starši določijo, kolikšen bo vpliv nezvestobe na otroka

• Nezvestoba prizadene celotno družino: nastopijo že omenjene spremembe, ki porušijo ravnovesje, ki ga je družina dosegala. Otroci se ne počutijo več tako varne kot prej, saj se sprašujejo, kaj se bo zgodilo s staršema ter kaj bo to pomenilo zanje.
• Zanikati nezvestobo in vse tegobe, povezane z njo, je nesmiselno. Še kako smiselno pa se je zavedati, kakšne so možne posledice nezvestobe staršev za otroka: če partnerja nezvestobo prikrivata vse do zadnjega, ko je družinsko ozračje polno laži, obtoževanj in hudo napeto ter če nastalo situacijo rešujeta pred otroki oziroma z njihovim vpletanjem, lahko to pusti močne sledi na otrocih. Ti se lahko ob vsem tem dogajanju zaprejo vase in v svoji notranjosti premlevajo dogodke ali pa reagirajo zelo burno, z izpadi jeze in agresivnosti. Vsa negativnost, ki jih obdaja, in nejasna prihodnost sta lahko resen napovednik različnih duševnih motenj pri otroku, kot je npr. depresija ali strah pred partnerskimi odnosi.

Kako se torej vsemu temu čim bolj izogniti?

Kljub veliki stiski, ki jo partnerja ob razreševanju nezvestobe doživljata, je potrebno zbrati toliko moči, da ostaneta dobra starša. Izogibati se je potrebno:

• izpadom čustev pred otrokom ter žaljenju partnerja in tretje osebe, s katero se je zgodila afera,
• na morebitna otrokova vprašanja je dobro odgovarjati, a v primernem obsegu, saj mu s poznavanjem situacije dajemo občutek varnosti,
• otrokom je potrebno nuditi kar največ pozornosti in v največji meri ohranjati stare navade.