Nezavedno delovanje možganov

Človeški možgani – center zavedanja, mišljenja, čustvovanja, vseh logičnih procesov, celotnega delovanja našega telesa. Brez tega organa, ki predstavlja center človekovega delovanja, bi bili ljudje negibni, nezmožni zaznavanja, mišljenja, čustvovanja in ostalih psiholoških procesov.

V zakulisju možgani delo opravljajo namesto nas.

 

~ David Eagleman

Zavedno in nezavedno delovanje

Koliko procesov zahteva zavedno delovanje telesa in mišljenja? Si kdaj pozoren/pozorna na to, kako hodiš? Kako se premikajo tvoja usta, ko želiš kaj povedati? Kako premikaš roke in usklajuješ gibe telesa, ko pripravljaš kosilo? Večina vsakdanjih gibov telesa poteka avtomatično in brez zavestne kontrole – v ozadju pa poteka proces, ki je izjemno kompleksen.

Da bi bolje razumeli kompleksnost izvedbe preprostih nalog, si poglejmo enostavno nalogo pitja kave iz skodelice. Predstavljaj si, da se v kavarni pogovarjaš s prijateljico in vsake toliko sežeš po skodelici na mizi. Dejanje pitja iz skodelice je samo po sebi tako neopazno, da pritegne pozornost šele, ko se zgodi nekaj nepričakovanega. Zdi se nam popolnoma enostavno in običajno. Sodeč po kompleksnem delovanje živčevja, ki poteka v možganih in omogoča izvedbo, pa temu vsekakor ni tako.

Za ustrezno izvedbo dejanja se preko zapletene komunikacije aktivirajo številni predeli možganov. Sprva vizualni sistem določi pozicijo skodelice znotraj vidnega prostora, kar sproži spomine na pijačo iz preteklih izkušenj. Frontalni korteks nato pošlje signal v motorični korteks, ki posledično natančno koordinira krčenje mišic, potrebnih za poseg po skodelici. Ob dotiku skodelice živčne celice v dlani in prstih zaznajo informacije o teži, toploti, spolzkosti ročaja ipd. Te informacije potujejo nazaj do možganov, kjer aktivacija bazalnih ganglijev, cerebeluma in somatosenzornega korteksa omogoča boljše koordiniranje naših gibov pri dvigu skodelice in pitju tekočine. Ves čas tega kompleksnega delovanja pa smo zavestno še vedno osredotočeni na pogovor s prijateljico, pri čemer celotno nalogo dviga in pitja iz skodelice popolnoma spregledamo in tako ostane nezavedna.

Nezavedno delovanje možganskih mehanizmov je ves čas na delu, vendar poteka tako tekoče, da se delovanja večinoma sploh ne zavedamo. Vsaj ne do trenutka, ko gre nekaj narobe. Ko na primer postavimo eno nogo pred drugo in se nehote spotaknemo. Ko se stegnemo po ročaju posode, vendar napačno ocenimo oddaljenost in z roko zagrabimo prazen nič. Ali ko narobe ocenimo težo skodelice, ki jo želimo prinesti do ust, in se polijemo, ker je teža v roki prevelika.

 

Sigmund Freud – odkrivanje nezavednega

Prvi znanstvenik, ki je preko poznavanja nevrologije možganov preučeval in dognal delovanje nezavednega, je bil Sigmund Freud. Ob preučevanju pacientov je uvidel, da se ti pogosto ne zavedajo razlogov in mentalnih procesov, ki usmerjajo njihovo vedenje. Freud je preko vedenja, sanj in nehotenih vzgibov v sklopu psihoterapije opazoval in odkrival meje posameznikovega zavednega ter nezavednega uma. Iz svojih dognanj je v začetku 20. stoletja razvil teorijo ledene gore, ki predpostavlja, da se zavedamo le majhnega dela naših miselnih procesov in delovanja (vrh ledene gore nad gladino morja), ostalo pa je naši zavesti skrito in ostaja nezavedno (del ledene gore pod gladino morja).

Njegova predvidevanja so se izkazala za resnična. Eden večjih dokazov točnosti te teorije je, da večinoma ne poznamo izvora naših odločitev in našega delovanja.

 

Kaj vse lahko vpliva na naša dejanja?

Možgani iz okolja konstantno črpajo informacije, ki jih uporabljajo za nadziranje našega delovanja in sprejemanja odločitev.

Njihova naloga je zbiranje informacij in usmerjanje našega vedenja na najbolj optimalen način. Posledično v možganih obstaja neskončno povezav med informacijami, ki vplivajo na naše vedenje. Nekaterih povezav se zavedamo, medtem ko se drugih ne. Ravno zaradi nezavedno dostopnih povezav, se vzrokov za odločitvami, ki jih sprejmemo, pogosto ne zavedamo. Tako lahko že zelo majhna sprememba okolja in njegovih dejavnikov, spremeni naše vedenje in proces sprejemanja odločitev, ne da bi se tega zavedali.

Vplivi na vedenje

Za primer lahko vzamemo proces imenovan osnovni učinek (ang. priming), katerega premisa je, da en dražljaj vpliva na percepcijo drugega. Možganski mehanizmi za presojanje prvega dražljaja so delno povezani s predeli za presojanje drugega. Primeri tega so:

  1. Vpliv toplote na dojemanje medosebnih odnosov: če v roki držiš topel čaj, boš odnose z družinskimi člani bolj verjetno opisoval kot pozitivne, medtem ko bo hladna pijača bolj verjetno vplivala na trenutno dojemanje odnosov kot manj pozitivnih;
  2. Vpliv vonjav iz okolja na moralno presojanje: če so vonjave manj prijetne, bolj strogo presojamo dejanja na podlagi moralnih standardov;
  3. Vpliv udobja na strogost vedenja in sprejemanja odločitev: če sedimo na manj udobnem stolu, se bomo bolj strogo/ostro pogajali itd.

Na naša dejanja med drugim nezavedno vpliva tudi implicitni egoizem, ki opisuje privlačnost do stvari, ki nas spominjajo na nas same. Tako si na primer izbiramo partnerje, ki imajo podobne osebnostne lastnosti. Nekatere študije pa dokazujejo celo, da ima več poročenih parov, kot pričakovano, enako začetnico imena. To pomeni, da statistično pomembno število ljudi za partnerja izbere osebo, katere začetnica imena je enaka njihovi.

Prav tako nezavedno vplivajo tudi hormonske ravni in fizične lastnosti posameznika. V študiji so na primer moški opisali ženske, z bolj razširjenimi zenicami, kot bolj privlačne, ljubeznive, prijazne in vesele, saj so zenice pokazatelj spolne vzburjenosti. Tako ravnanje je posledica težnje po promociji lastnih genov. Primeri, kot je ta, so številni in vsi na podoben in pogosto nezaveden način vplivajo na naše ravnanje.

 

Spanje kot stanje zavesti

Poznamo več stanj zavesti in eno izmed teh je spanje. Tekom spanja se naše možgansko valovanje upočasni in naše delovanje ni več pod zavestnim nadzorom. Kljub temu se čas spanja, v katerem sanjamo, razlikuje od globokega spanca, saj se sanj lahko zavedamo.

Zavest in zavedno delovanje tekom spanja na zanimiv način osvetli primer Kena Parksa. Ken je bil mož in oče petmesečni hčerki. Imel je finančne težave, predvsem zaradi odvisnosti od iger na srečo, pojavljati pa so se začele tudi težave v njegovem zakonu. Probleme je želel razložiti staršema njegove žene, v pričakovanju da bi dobil njuno podporo in tako svoje življenje lažje postavil na noge. Večer pred pogovorom je zaspal na kavču. Sredi noči je vstal, se odpravil do hiše staršev svoje žene ter ju oba ubil. Takoj za tem se je odpeljal do najbližje policijske postaje in priznal zločin: »Mislim, da sem nekoga ubil.«

Ken se ni spomnil dogajanja pretekle noči, prav tako je bilo njegovo ravnanje čudno. S pokojnima je imel namreč dobre odnose in nobenega motiva za umor. Znanstveniki so s tehniko elektroencefalografije spremljali delovanje njegovih možganov med spanjem in ugotovili, da je možgansko valovanje konsistentno s tistim med hojo v spanju. Tudi v družinski zgodovini so našli vrsto motenj spanja. Ken torej dejanja ni storil zavedno in zanj ni imel motiva, posledično je bil umorov oproščen.

Iz zgornjega primera je razvidno, kako malo našega delovanja je lahko pod našim nadzorom in kako hitro lahko nezavedno prevzame naše delovanje.

 

Kako opravljamo vsakodnevna opravila?

Določene veščine in delovanja opravljamo avtomatično in brez zavestne kontrole. Opisano je posledica ponavljanja gibov do te mere, da možgani le-te lahko opravljajo brez zavestnega razmišljanja in načrtovanja. Posledično smo sposobni svoje zavestno delovanje posvečati kognitivno napornim nalogam, ostala enostavna in ponavljajoča se opravila pa postanejo avtomatična.

Ko se začnemo učiti nove veščine, je za pravilno opravljanje potrebne veliko kontrole in zavestnega sprejemanja odločitev o tem, kako jo bomo izvedli. Z vajo se možgani naučijo veščino izvajati avtomatično. Tako med drugim poteka slepo tipkanje na računalniku. Ko veščino enkrat usvojimo, ne razmišljamo več, kako bomo premaknili prst in na kateri strani tipkovnice je določena tipka. Svojo pozornost lahko posvečamo pravilni in optimalni izbiri besed, formuliranju stavkov in pomenu besedila, ki ga želimo oblikovati.

Avtomatično delovanje

Za boljše razumevanje ustvarjanja avtomatičnega odziva na določen dražljaj, si lahko ogledamo primer Austina Nabera. Desetletnik je svetovni prvak v zlaganju plastičnih lončkov (ang. cup stacking). Zapletene in številne gibe opravi v zelo kratkem času in sicer tako hitro, da jim je nemogoče slediti z očmi. Mislili bi si, da za izvedbo tega potrebuje odlične miselne sposobnosti, da lahko koordinira med vsemi gibi in pravilno načrtuje njihovo zaporedje. V resnici pa je ravno nasprotno. Ker veščino vadi že tako dolgo, so se gibi vtisnili v nevrološke povezave njegovih možganov, zaradi česar o njih ne rabi razmišljati. Gibi so postali avtomatični. Za dodatno razumevanje je nevroznanstvenik David Eagleman, ob opravljanju naloge z elektroencefalografijo, spremljal delovanje svojih in Austinovih možganov. Davidovi možgani so se s problemom spopadali preko zavestnega premisleka. Ob nalogi je moral biti veliko bolj zbran, porabil pa je tudi ogromno energije. Po končani nalogi je bil utrujen in s težavo bi se lotil kognitivno zahtevnih nalog ali ustrezno sprejel pomembno odločitev. Po drugi strani je bilo delovanje Austinovih možganov podobno delovanju možganov v času počitka. Njegovi možgani so bili v alfa valovanju, medtem ko so bili Davidovi v beta valovanju, za slednje pa je potrebne veliko več energije in zbranosti.

 

Kdaj možgani delujejo z zavedanjem?

V kakšnih okoliščinah pa delujemo tako, da se zavedamo vseh svojih dejanj? Kdaj smo v stanju polnega zavedanja?

Naši možgani poskušajo kar se da dolgo delovati v avtopilotu, torej brez zavednega procesiranja delovanja. To je mogoče pri opravilih, ki so vsakdanja in avtomatična. Vendar pa naš vsakdan sestoji iz sprejemanja odločitev, za kar je potrebno zavestno delovanje. Prav tako zavedno delujemo, ko se zgodi kaj nepričakovanega. Nekaj, na kar telo nima pripravljenega popolnoma avtomatičnega odziva, ali pa si želijo možgani situacijo še posebej dobro zapomniti, da bi se lahko v prihodnjih podobnih situacijah še bolje odzvali.

Naše zavestno delovanje je podlaga načrtovanju in zastavljanju ciljev za prihodnost. Predstavlja nadzor vseh telesnih mehanizmov in omogoča kar najbolj optimalno delovanje.

 

Občutek svobodne volje

Vsak od nas ima občutek avtonomije in občutek svobodne volje pri sprejemanju odločitev. Je temu res tako?

V sklopu raziskovanja avtonomije človeške volje so znanstveniki oblikovali študijo sprejemanja odločitev. Udeleženci so sedeli pred ekranom z iztegnjenima rokama ter ob pojavitvi rdeče svetlobe sami pri sebi sprejeli odločitev, katero roko želijo premakniti. Sprejeli so le odločitev, pri čemer roke še niso premaknili. Nato se je na ekranu pojavila oranžna luč in raziskovalci so udeležencu vzdražili možganski predel za motoriko leve ali desne roke. Vzdraženje se ni nujno ujemalo s predhodno notranjo odločitvijo udeleženca. Vzdraženje določenega motoričnega korteksa je pri udeležencih povzročilo, da so želeli z večjo verjetnostjo premakniti roko, katere korteks je bil vzdražen. Prav tako so dobili občutek, da so vzdraženo roko želeli premakniti že ves čas, čeprav so ob rdeči svetlobi sprejeli odločitev, da bodo premaknili drugo roko.

Kakršna koli že je aktivnost možganov, nas naši možgani prepričajo, da želimo ravnati v skladu z njo, čeprav sprva morda ni tako. Naša zavest nas uspešno prepriča, da vse odločitve sprejemamo samostojno.

Vprašanje svobodne volje še vedno ni dovolj raziskano. Za odgovor na to vprašanje bo najverjetneje potrebnega še kar nekaj znanja in časa, preden nam bo nanj uspelo odgovoriti. Zaradi kompleksnosti možganov in živčnih povezav pa so znanstveniki že sedaj prepričani, da vseh odločitev ne sprejmemo zavestno in da ne moremo nadzorovati vseh naših dejanj in odločitev.

 

Viri in literatura

Povzeto po: Eagleman, D. (2015). The brain: The story of you. Canongate Books.

 

<a href=’https://www.freepik.com/vectors/water’>Water vector created by freepik – www.freepik.com</a>

<a href=’https://www.freepik.com/photos/hand’>Hand photo created by jcomp – www.freepik.com</a>

<a href=’https://www.freepik.com/vectors/background’>Background vector created by rawpixel.com – www.freepik.com</a>

<a href=’https://www.freepik.com/photos/woman’>Woman photo created by lifeforstock – www.freepik.com</a>

<a href=’https://www.freepik.com/photos/background’>Background photo created by jcomp – www.freepik.com</a>

<a href=’https://www.freepik.com/photos/medical’>Medical photo created by kjpargeter – www.freepik.com</a>