• Kako nezvestoba staršev vpliva na otroke?

    Povedati ali ne povedati otroku, da je za partnerski odnos njegovih staršev značilna nezvestoba? Kako bo nezvestoba staršev vplivala na otroka? Ali lahko otroka zaščitim pred posledicami nezvestobe v partnerskem odnosu? Te in še marsikatera druga vprašanja si zastavljajo starši otrok, ki so v svojem partnerskem odnosu doživeli nezvestobo. Pričujoč članek poskuša odgovoriti nanje.

     

    Zakaj je zaradi otrok drugače?

    Imeti otroke ni varovalni faktor pred nezvestobo. Tako kot lahko varanje nastopi v povsem zadovoljujočem partnerskem odnosu, tudi prisotnost otrok ne zagotavlja zvestobe med staršema. Po drugi strani pa bosta partnerja, ki sta v zvezi že dolgo obdobje in imata otroke, po nezvestobi verjetneje ostala skupaj in slednjo poskušala prebroditi, kot partnerji s krajšimi zvezami in brez otrok. Poleg drugih dejavnikov so otroci (mlajši ali pa že odrasli) torej pomemben faktor, zaradi katerega partnerja nezvestobo in odzive po njenem odkritju sprejemata povsem drugače, kot če otrok ne bi imela.

    Takšno ravnanje je za starša značilno, saj se zavedata, da nezvestoba ni prizadela le njiju in se tako ne bosta sama soočala z njo, ampak prinaša spremembe v celotno družino. Vso njuno doživljanje in odzivi bodo pomembno vplivali na otroka. Tudi če se odločita za prekinitev partnerskega odnosa, ju bodo otroci večno povezovali. V vsakem primeru bosta torej morala razčistiti nastalo situacijo, če bosta kot starša želela svojim otrokom ponuditi najboljše.

    Se je pa pomembno zavedati, da razlog za odločitev o ohranitvi razmerja po nezvestobi ne smejo biti le otroci. Vztrajanje prevarane in nezveste osebe v partnerskem odnosu samo zaradi otrok, bo njim prej škodovalo kot koristilo. Odraščali bodo v družini, kjer partnerstvo ne predstavlja zaupanja, naklonjenosti in spoštovanja, kar bodo otroci še kako dobro zaznavali. Posledice takšnega odnosa med staršema za otroka so zelo podobne posledicam neustreznega reševanja nezvestobe, kar je opisano v nadaljevanju. 

     

    Otrok naj izve le toliko, kolikor je nujno potrebno

    Ob razkritju afere v družini nastopijo korenite spremembe. Tudi če jih starši poskušajo obdržati zase oziroma prikriti pred otroci, bodo ti še kako hitro občutili, da ni več, kot je bilo prej. Osebe, ki z nami preživijo veliko časa, takšni so tudi otroci, namreč dobro vedo, kdaj je kaj narobe. Da otroci ne bi občutili še več zmede in dvomov, jim je ustrezno povedati, kaj se v partnerskem odnosu dogaja. Priznanje o težavah v odnosu naj bo prilagojeno letom otroka.

    Pri pogovoru z otrokom, je dobro, da sta prisotna oba starša. V takšni situaciji morata pokazati veliko mero zrelosti, začasno poskušati zatreti negativna občutja in misliti na otrokovo dobro. Omenjeno je pomembno, saj bo tako otrok lažje sprejel neprijetno novico o težavah v odnosu njegovih staršev. Opazil bo, da je težava sicer prisotna, a da se starša trudita za njeno rešitev. Otrok ob takšni seznanitvi prejme zgled o ustreznem reševanju težav. Posebej pomembno jim je tudi povedati, da oni niso krivi za dogajanje med staršema in da jih imajo navkljub medsebojnim nesporazumom še vedno enako radi.

    Otroku ne izdajamo podrobnosti o nezvestobi staršev. To so stvari, ki se otroka ne tičejo, ampak jih morata razrešiti partnerja sama zase, torej nikakor ne z vpletanjem otroka. Prav tako je neustrezno otroke ščuvati proti drugemu partnerju, ne glede na to, ali je le-ta varajoči ali prevaran partner. Partnerstvo, kot bi moralo veljati nenehno, naj bo torej nek sistem zase, ki se v določeni meri sicer povezuje z otroki, a v njem ostajajo tudi stvari, rezervirane samo za partnerja.

     

    Starši določijo, kolikšen bo vpliv nezvestobe na otroka

    Nezvestoba prizadene celotno družino. Nastopijo že omenjene spremembe, ki porušijo ravnovesje, katerega je družina dosegala. Otroci se ne počutijo več toliko varne kot prej, saj se sprašujejo, kaj se bo zgodilo s staršema ter kaj bo to pomenilo zanj. Prihodnost je vprašljiva za vse člane družine. Sploh ranljivi so otroci in velikokrat se niti ne zavedamo, kolikšen vpliv imajo starševski odnosi nanje.

    Zanikati nezvestobo in vse tegobe, povezane z njo, je nesmiselno. Še kako smiselno pa se je zavedati, kakšne so možne posledice nezvestobe staršev za otroka. Če partnerja nezvestobo prikrivata vse do zadnjega, ko je družinsko ozračje nabito polno z lažmi, obtoževanji in hudo napeto, in če nastalo situacijo rešujeta pred otroci oziroma z njihovim vpletanjem, lahko to pusti močne sledi na otroku. Ti se lahko ob vsem tem dogajanju zaprejo vase in v svoji notranjosti premlevajo dogodke ali pa reagirajo preveč burno, z izpadi jeze in agresivnosti. Vsa negativnost, ki jih obdaja, in nejasna prihodnost so lahko resen napovedovalec različnih duševnih motenj pri otroku, kot je npr. depresija ali strah pred partnerskimi odnosi. Otroci se lahko identificirajo s starši in tako kot odrasli posamezniki niso sposobni razvijati zadovoljujočih odnosov ter lastne zvestobe. Ni pa nujno, da so otroci nezvestih staršev tudi sami nezvesti, temveč lahko prevzamejo vlogo žrtve in vstopajo v partnerske odnose, v katerih nastopa večja verjetnost prevare s strani njihovega partnerja. In tako se začaran krog sklene.

    Kako se torej vsemu temu čim bolj izogniti? Kljub veliki stiski, ki jo partnerja ob razreševanju nezvestobe doživljata, je potrebno zbrati toliko moči, da ostaneta dobra starša. Izogibati se je potrebno izpadom čustev pred otrokom ter žaljenju partnerja in tretje osebe, s katero se je zgodila afera. Na morebitna otrokova vprašanja je dobro odgovarjati, a v primernem obsegu, saj mu s poznavanjem situacije dajemo občutek varnosti. Otrokom je potrebno nuditi kar največ pozornosti in v največji meri ohranjati stare navade. Vso to ravnanje je za starša, ki se soočata z nezvestobo, težko, a gre se potrditi, saj so to vendar njihovi otroci, katerim privoščijo le najboljše.

     

    Sorodne teme: 

    1. Doživljanje nezvestobe

    2. Nezvestoba v partnerskem odnosu

    3. Dileme nezvestobe

    4. Razlika v nezvestobi moških in žensk

Comments are closed.