Če mislite, da imate sami ali nekdo, ki vam je blizu, težave z alkoholom, je prvi korak, ki ga sploh morate storiti to, da sploh prepoznate in si priznate, da imate problem.
Nekateri so mnenja, da se lahko s tem soočijo sami, vendar to le redko uspe. Za začetek lahko poiščete osebo, ki ji zaupate, ter se z njo pogovorite o vašem problemu. Če osebe, ki bi ji lahko zaupali, nimate, pa je zelo priporočljivo, da se čimprej obrnete na osebnega zdravnika ali psihologa.
Zapomnite si, da nikakor ni znak šibkosti, če poiščete pomoč ustreznega strokovnjaka. Večina ljudi pri soočanju z odvisnostjo potrebuje profesionalno pomoč ter se tudi vključi v za to namenjene programe.
Znaki odvisnosti od alkohola
Najbolj očiten znak odvisnosti od alkohola je, da oseba nujno potrebuje alkohol (določeno vrsto alkohola) za normalno funkcioniranje. Poleg tega obstaja tudi mnogo drugih znakov, ki kažejo na odvisnost, kot so spremembe v razpoloženju, pridobivanje ali izgubljanje teže ipd. Lahko se pojavita tudi depresija ali prehranjevalne motnje.
Znake odvisnosti lahko razdelimo na 2 vrsti – psihološke in fizične oz. telesne.
Psihološki znaki
- Zlorabljanje drog ali alkohola z namenom, da bi pozabili na problem in se sprostili,
- izogibanje in zadrževanje skrivnosti pred prijatelji ali družinskimi člani,
- izguba zanimanja za dejavnosti, ki so nas v preteklosti veselile,
- težave na delovnem mestu kot posledica upada storilnosti,
- spremembe v medosebnih odnosih,
- anksioznost, jeza, depresija in
- hitre spremembe razpoloženja.
Fizični oz. telesni znaki
- Spremembe spalnih navad,
- občutek slabosti in tresenje ob odločitvi, da bi prenehali,
- potreba po vse večji količini določene pijače (alkohola), da bi dosegli isti učinek kot na začetku in
- spremembe v prehranjevalnih navadah, vključno s pridobivanjem ali izgubljanjem teže.
Alkoholizem kot bolezen
Duševna obsedenost
Ste se zjutraj kdaj zbudili s pesmijo v mislih, potem pa je niste mogli nikakor pozabiti? Pomislite – v vaših mislih se je dogajalo nekaj, česar si niste sami želeli, in ne glede na to, kako močno ste se trudili, pesmi niste mogli kar odstraniti. Približno takšna je tudi narava alkoholizma. Ko želja po alkoholu pride v misli alkoholika, je le-ta ob tem nemočen [3].
Več raziskav je pokazalo, da so motnje uživanja substanc posledica sprememb v možganih, ki se pojavijo ob večkratni uporabi alkohola in drog. Te spremembe se dogajajo v predelih možganov, ki sodelujejo pri občutenju užitka, učenju, stresu, odločanju in samokontroli [3].
Ko nekdo pije alkohol, to sprosti val dopamina v možganih. Z nadaljnjim uživanjem alkohola se zmanjša občutljivost živčnih celic na dopamin, kar je povod za to, da enaka količina alkohola posamezniku ne pomeni takšnega užitka, kot ga je na začetku. To pomeni, da se vzpostavlja toleranca do alkohola, kar povzroči, da morajo posamezniki sčasoma zaužiti večjo količino alkohola, da bi občutili enako evforijo kot nekoč [3].
Povezovanje alkohola z drugimi stvarmi
Ob prekomernem uživanju alkohola možgani začnejo povezovati užitek, ki ga posameznik doseže s pitjem alkohola, z drugimi stvarmi v življenju alkoholika (npr. prijatelji, s katerimi uživajo alkohol, kraji, kamor hodijo…). Ker obstaja veliko število objektov, krajev, oseb itd., ki posameznike lahko spominjajo na alkohol, jim je vedno težje ne razmišljati o uživanju le-tega [3].
Kadar oseba ne uživa alkohola, je to lahko zanjo zelo neprijetno ali celo boleče, edino, kar ji proti temu pomaga, pa je zaužitje še več alkohola. Na tej stopnji oseba ne pije več, da bi izkusila užitek, temveč zato da se izogne bolečini [3].
Zanikanje
Ena izmed najpogostejših značilnosti za odvisnike je laganje samemu sebi in drugim o prekomernem uživanju alkohola (in drugih substanc). Obstaja več vrst zanikanja:
- krivda: alkoholik za svoje pitje krivi druge ljudi, situacije ali slabo srečo (npr. “Če moje delo ne bi bilo tako utrujajoče, ne bi rabil pijače“),
- prikrivanje: alkoholik začne skrivati svoje pijače in zanika, da pije, ko ga o tem vprašajo (npr. “Da, ustavil sem se v baru, ampak samo zato, da sem pozdravil prijatelje“),
- branjenje: pitje definira kot svojo izbiro (npr. “To je moje telo in moja izbira je, kaj bom počel z njim“),
- lažni dogovor: oseba se strinja, da ima s prekomernim uživanjem alkohola težave in da bo ukrepala, vendar tega ne stori (npr. “To je moja zadnja pijača“),
- primerjava: opravičevanje svojega pitja kot nekaj običajnega in ne tako pretiranega kot pri drugih (npr. “Vsaj nisem pijan cel dan, tako kot moj oče“) in
- racionalizacija: alkoholik svoje prekomerno pitje razloži tako, da postane bolj sprejemljivo (npr. “Že teden dni nisem ničesar spil“) [2].
Vpliv alkoholizma v družini na družinske člane
Alkoholizem je družinska bolezen, saj prizadene tako družino kot celoto kot tudi vsakega člana družine posebej. Živeti v okolju, v katerem oseba zlorablja alkohol, pomeni živeti v nevarnem okolju, polnem motenj običajnih rutin, napetosti v odnosih in nepoštenosti [1].
V družinah, v katerih je (vsaj) eden od staršev alkoholik, otrokom predstavlja težavo predvsem to, da znotraj le-te nimajo dobrega vzornika, poleg tega pa jim primanjkuje tudi stabilnosti. Stabilno okolje otroci potrebujejo, da lahko uspevajo na različnih področjih. Žal pa so učinki odraščanja v okolju, v katerem je prisoten alkoholizem, pogosto tako močni, da lahko vplivajo tudi na otrokovo kasnejše (odraslo) življenje. Nekateri možni učinki v odraslosti so:
- nezmožnost vzpostavljanja občutka “normalnosti“: uživanje alkohola v družini se otroku zdi normalno, posledično pa je lahko zelo zmeden in vznemirjen, ko spozna, da prekomerno uživanje alkohola v ostalih družinah ni nekaj vsakdanjega,
- težave z zaupanjem: po odraščanju v okolju, v katerem so bili zanikanje, laganje in skrivnosti nekaj običajnega, lahko pri otrocih pride do resnih težav z zaupanjem. Rezultat tega so pogosto težave v njihovih romantičnih razmerjih in izogibanje tesnim stikom z drugimi,
- pretirano samokritiziranje: otroci alkoholikov lahko menijo, da so drugačni od drugih ljudi in nikoli dovolj dobri, zato si pogosto težko npr. vzamejo odmor, in
- nenehno iskanje odobravanja: da bi se izognili kritiki in jezi staršev ter kasneje nadrejenih, velikokrat postanejo perfekcionisti in celo deloholiki [4].
Nasilje v družini z alkoholiki
Poudariti je potrebno, da alkohol nikoli ni edini vzrok za nasilje v družini. Največkrat gre za več dejavnikov, ki pri nasilnem posamezniku sčasoma sprožijo zlorabo partnerja oz. drugih družinskih članov [5].
Kljub temu da alkohol ni edini razlog za nasilje v družini pa ni mogoče zanikati, da je verjetneje, da bo storilec zlorabe opit kot ne. Dve tretjini žrtev zakonskega nasilja poročata o tem, da je bil storilec v času dogodka/-ov vinjen [5].
Prepričanje, da oseba, ki je v alkoholiziranem stanju nasilna, v treznem stanju ne bo več, je napačno – čeprav streznitev lahko nekoliko ustavi redne zlorabe, glavni problem še vedno ni razrešen. Vedeti moramo, da je nekoga, ki na kakršenkoli način zlorablja svoje bližnje, mogoče zdraviti le, če se je le-ta res pripravljen soočiti s svojimi dejanji in osnovnimi razlogi za zlorabo [5].
Kam po pomoč?
Če imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom, je v prvi vrsti najbolje, da se zaupate vašemu osebnemu zdravniku, ki vas bo napotil k drugim strokovnjakom. Uporabni pa so tudi spodnji naslovi, ki obsegajo:
- centre za zdravljenje, ki imajo oddelke za odvisnost (najpogosteje so to psihiatrične klinike) in
- društva, klube in organizacije, namenjene alkoholikom in njihovim svojcem.
Center za zdravljenje odvisnih od alkohola
Klinični oddelek za mentalno zdravje
Psihiatrična klinika Ljubljana
Poljanski nasip 58
1110 Ljubljana
Tel.: (01) 300 34 50
Oddelek za zdravljenje odvisnosti
Psihiatrična bolnišnica Idrija
Pot sv. Antona 49
5280 Idrija
Tel.: (05) 37 73 611
Oddelek za bolezni odvisnosti
Psihiatrična bolnišnica Ormož
Ptujska cesta 33
2270 Ormož
Tel.: (02) 74 01 011
Dispanzer za alkoholike oz. Alkohološka ambulanta
Odsek za zdravljenje alkoholizma in psihoterapijo
Oddelek za psihiatrijo, Univerzitetni klinični Center Maribor
Ob železnici 30
2000 Maribor
Tel.: (02) 321 11 33
Anonimni alkoholiki Slovenije
p.p. 3512
1001 Ljubljana
Tel.: (01) 43 38 225 (avtomatski telefonski odzivnik, kjer so podatki o najnovejših srečanjih po Sloveniji)
Društvo – Žarek upanja – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih
Letališka c. 33, Ljubljana
tel.: 01 89 77 023, 041 732 381, 031341-784
www.zarekupanja.net
Združenje DrogArt
Kardeljeva ploščad 16
1000 Ljubljana
tel: 041 772-887, 01 439 72 70
barbara@drogart.org
www.drogart.org, www.izberisam.org, www.kokain.si, www.aftertaxi.si
Klub zdravljenih alkoholikov ZRNO
Volavlje 22, Ljubljana Polje
tel: 041 671 006
Društvo zdravljenih alkoholikov Ljubljana Bežigrad
Podmilščakova 20, Ljubljana
tel.: 01 78180 50
AL-ANON za samopomoč družinam alkoholikov
Jože Ramovš
Lepi pot 6, 1000 Ljubljana
041 590 789, 01 251 30 00
www.al-anon-drustvo.si
Viri
[1] Buddy, T. (22. 3. 2020). Alcoholism: the Family Disease That Affects Every Member. verywellmind. https://www.verywellmind.com/why-is-alcoholism-called-a-family-disease-63294
[2] Buddy, T. (21. 5. 2020). Denial as a Symptom of Alcoholism. verywellmind. https://www.verywellmind.com/denial-a-symptom-of-alcoholism-63296
[3] Buddy, T. (17. 3. 2021). Recognizing Alcoholism as a Disease. verywellmind. https://www.verywellmind.com/alcoholism-as-a-disease-63292
[4] Buddy, T. (18. 9. 2020). The Effects of Parental Alcoholism on Children. verywellmind. https://www.verywellmind.com/the-effects-of-parental-alcoholism-on-children-67233
[5] Smith, C. (5. 4. 2021). Alcohol and Domestic Abuse. Alcohol Rehab Guide. https://www.alcoholrehabguide.org/alcohol/crimes/domestic-abuse/
Določene vsebinske dele članka smo prevzeli iz starejšega osnutka (iz leta 2011*) na naši spletni strani, v katerem viri niso bili navedeni.
