Z besedo zloraba zajemamo več pojavov, kot so zanemarjanje, fizična, čustvena in spolna zloraba. Včasih je težko določiti, ali je nekdo žrtev zlorabe. V primeru, da si sam/-a žrtev zlorabe, je najpomembnejše, da si zapomniš, da ti nihče nima pravice škodovati ali te prisiliti v nekaj, kar se ti zdi narobe in s čimer se ne strinjaš.
Kaj je…
Spolna zloraba – “O spolni zlorabi govorimo takrat, ko je oseba zlorabljena za zadovoljevanje spolnih potreb in želja nekoga drugega ter sama zaradi neenakih moči nima možnosti izbire oz. glede na svojo razvojno stopnjo ni zmožna razumeti pomena dejanj.“ [1]. Zgodi se lahko komurkoli, tako dekletom kot fantom. V primeru, da se ti kaj takšnega dogaja (ali se ti je zgodilo), to nikakor ni tvoja krivda!
Čustvena zloraba – “Čustvena zloraba je vrsta ponavljajočih se dogodkov, bodisi namernih bodisi nenamernih, ki žalijo, grozijo, ponižujejo in/ali nadzirajo drugo osebo.“ [2]. Oseba to lahko počne zavestno, z namenom, da bi ti škodovala, lahko pa se zgodi, da se sploh ne zaveda, kako njegove/njene besede vplivajo na sogovornika (žrtev). Velik problem čustvene zlorabe je ravno v tem, da določene oblike sporazumevanja mnogokrat jemljemo za normalne, čeprav to niso, zato se veliko ljudi sploh ne zaveda, da so (bili) žrtev zlorabe [2].
Zanemarjanje – “O zanemarjanju govorimo, kadar starši ali skrbniki opuščajo skrb za otroka, ustrezno njegovi starosti, razvoju in individualnim značilnostim.“ [3]. To se dogaja v primerih, ko npr. otrok nima (dovolj) toplih oblačil ali obutve, hrane in/ali vode, dolgo časa preživi sam, spi v mrzlih in neudobnih prostorih ali pa mu nihče ne pomaga, ko je bolan ali poškodovan.
Zelo pomembno si je zapomniti, da kar se ti je zgodilo ali se ti dogaja, ni tvoja krivda – VEDNO je kriv tisti, ki te zlorablja.
Znaki, ki nakazujejo, da je (bil) otrok/mladostnik zlorabljen
Znake zlorabe je pogosto težko prepoznati, saj mnogi sovpadajo s povsem običajnim najstniškim vedenjem. Delimo jih na več kategorij, četudi pa mnoge od naštetih znakov opažate pri (svojem) otroku/mladostniku, ni nujno, da je bil ta zlorabljen.
Kategorije in nekateri znaki zlorabe so naslednji:
Čustveno zdravje: osamljenost, izogibanje, samopoškodovanje, samomorilne težnje, nizka samozavest, nizka samopodoba…
Fizično zdravje: zlorabljanje alkohola in/ali drog, spolno prenosljive bolezni (SPB), modrice (povzročene med fizičnim ali seksualnim napadom), nosečnost, prekomerno spanje…
Vedenje: prestopniško ali antisocialno vedenje (npr. kraja v trgovini), nihanje razpoloženja, skrivnostnost, laganje…
Šola: izostajanje od pouka, moteče vedenje med poukom, provociranje sošolcev in učiteljev, izogibanje, precejšnje spremembe v pristopu do šole in učenja…
Identiteta: nenadna sprememba stila oblačenja, nenadne spremembe pri skrbi za osebno higieno in nego, zavračanje določenih oblek, prekomerno/pomanjkljivo tuširanje…
Družina in socialni odnosi: spremenjen odnos do sebe, prijateljev, družine, provokativno in žaljivo govorjenje, preživljanje veliko časa v izolaciji v svoji sobi, izogibanje starosti primernim dejavnostim, druženje z drugimi mladimi, za katere je znano, da so jih spolno izkoriščali…
Moj otrok mi je zaupal, da je bil zlorabljen…
Ob tem vas verjetno prevevajo najrazličnejši občutki – šok, jeza, sovraštvo, krivda, odrevenelost, nejevera, zmedenost. Če se izkaže, da je vašega otroka zlorabil vaš partner, je soočanje s tem še toliko težje. Najbrž se sprašujete, kako lahko nekdo, s komer živite, ga ljubite, mu zaupate in mislite, da ga poznate, stori nekaj tako groznega vašemu otroku.
Morda se spoprijemate s krivdo in se samoobtožujete, ker niste vedeli, kaj se dogaja z otrokom, in ga zato niste zaščitili. Vendar ljudje, ki zlorabljajo otroke, znajo spretno skrivati svoje početje in nagnjenja, kar zagotovo ni vaša krivda.
Podoživljanje preteklosti in samoobtoževanje ne bo ničesar rešilo – vaš otrok ta trenutek potrebuje občutek varnosti, zaščitenosti, ljubezni. Zaradi njega morate ostati močni in mu pomagati pri okrevanju ter zdravljenju. Pomembno je, da tudi zase poiščete ustrezno strokovno pomoč oziroma nekoga, s katerim se boste lahko pogovorili o svojih občutkih. Poskrbite, da bo tudi vaš otrok imel nekoga, s katerim se bo lahko pogovarjal o tem, kar čuti in kar se mu je zgodilo. Skupaj se poskušajta soočiti s preteklostjo, vendar ne dovolite, da zloraba obvladuje vaše življenje. Dovolite si odpustiti ter nato z otrokom še naprej počnita stvari, v katerih sta poprej uživala in so vama prinašale veselje. Ne pozabite na svetle plati življenja.
Kaj lahko storiš v primeru, da si sam žrtev zlorabe?
Poskusi se najprej zaupati staršem – če se ti zdi, da se jim zaradi kakršnegakoli razloga ne moreš zaupati, se obrni na osebo, kateri se lahko – zaupaj se šolski svetovalni delavki oziroma psihologinji, učitelju, prijatelju, družinskemu članu, lahko pa se obrneš tudi na katero izmed spodaj navedenih telefonskih številk.
Storilec ti lahko prigovarja, da je to, kar počne, povsem normalno – vendar NI! Lahko govori, da ti na tak način izkazuje ljubezen, v resnici pa ti njegovo početje škoduje in je kaznivo dejanje. Prav tako verjetno govori, da za dogodek/dogajanje ne smeš nikomur povedati, vendar se bo v tem primeru verjetno vse le nadaljevalo. Zato je zelo pomembno, da poiščeš pomoč, saj te bo to obvarovalo pred nadaljnjimi zlorabami.
Če ste žrtev zlorabe ali poznate žrtev zlorabe, poiščite strokovno pomoč pri:
- šolski svetovalni službi (za mlade)
- 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
- 113 – Policija
- 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
- 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
- 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro)
- 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
- www.svetovalnicakameleon.si
Viri
[1] Bližina, družinski inštitut (b.d.). Spolna zloraba. http://www.blizina.si/spolna-zloraba.html
[2] Zajc, K. (2010). Viva,. Čustvena zloraba. https://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/96/%C4%8Custvena-zloraba
[3] Pond (2015). Zanemarjanje. http://www.prepoznajnasilje.si/qrc/vrste-zlorab
Nekatere vsebinske dele članka smo prevzeli iz starejšega osnutka (iz leta 2011*) na naši spletni strani, v katerem viri niso bili navedeni.
