November: mesec boja proti odvisnosti

November je mesec preprečevanja odvisnosti, 11. novembra pa smo obeleževali svetovni dan boja proti odvisnosti.

ODVISNOST

Odvisnost je kronična, ponavljajoča se motnja, ki vključuje vedenja kompulzivnega iskanja in jemanja droge, ki vztrajajo kljub resnim negativnim posledicam. Droge, ki povzročajo odvisnost, so opiati, kanabinoidi, etanol, kokain, amfetamini in nikotin [3].

Spremembe v možganskih povezavah povzročajo intenzivno željo po drogi in zato je z drogo težko prenehati. Substance povzročajo škodljive spremembe v delovanju možganov. Te lahko trajajo še dolgo po takojšnjih učinkih droge – omamnost, kjer gre za intenzivni užitek, umiritev, povišanje čutov. Čez čas uživanja drog ljudje razvijejo toleranco, torej potrebujejo večje količine za enake učinke. Ljudje se največkrat zavedajo svoje odvisnosti, ampak ne zmorejo prenehati, četudi si tega želijo. Lahko pride do zdravstvenih težav, težav pri delu in težav z družino ter prijatelji. Zloraba drog in alkohola je vodilni vzrok bolezni, ki bi jih sicer bilo možno preprečiti, ter prezgodnjih smrti [5].

 

 

 

MOŽGANI IN DROGE

Človeški možgani so najbolj kompleksen organ v našem telesu. Regulirajo telesne funkcije, omogočajo razlago, odzivanje na vsa izkustva ter oblikujejo naše vedenje. Sestavljeni so iz nevronov. Nevrotransmiterji so kemične snovi, katerih naloga je prenos informacij med nevroni. Za pošiljanje sporočil začnejo nevroni sproščati nevrotransmiterje v sinapse med njimi. Nevrotransmiterji prestopijo sinapse in se povežejo z receptorji prejetega nevrona, kar povzroči spremembo v celici. Droge motijo pot poslanih nevronov, prejetih in procesiranih preko nevrotransmiterjev. Marihuana in heroin na neobičajen način aktivirata nevrone. Amfetamin ali kokain lahko nevronom povzročita sproščanje neobičajno velikih količin nevrotransmiterjev. Vse skupaj negativno vpliva na normalno komunikacijo med nevroni [6].

Droge vplivajo na različne dele možganov, kot so:

• bazalni gangliji, ki imajo pomembno vlogo pri motivaciji, v prijetnih aktivnostih, imenovanih krog nagrajevanja. Droge prekomerno aktivirajo ta krog, ustvarijo evforijo zadetosti, s ponavljajočim se izpostavljanjem se krog prilagodi prisotnosti droge, zmanjša se občutljivost in oteži se občutenje zadovoljstva od česarkoli drugega kakor od droge;
• amigdala z vlogo v stresnih občutjih, anksioznosti, razdražljivosti, nelagodju, kar označuje odtegnitev po zadetosti in osebo spodbudi k iskanju droge. Ta krog postane povišano občutljiv s povečanim uživanjem droge. Čez čas oseba išče drogo samo zato, da se izogne temu nelagodju;
• prefrontalni korteks, ki je sedež izvršilnih funkcij, kot so razmišljanje, načrtovanje, reševanje problemov, sprejemanje odločitev in samokontrola impulzov. Je zadnji del možganov, ki dozori, zato so mladostniki najbolj ranljivi. Spremembe ravnotežja med tem delom in drugima dvema povzročijo kompulzivno iskanje droge z zmanjšano kontrolo impulzov;
• možgansko deblo, ki kontrolira odločilne funkcije za življenje (bitje srca, dihanje, spanje). Nanj vplivajo opiati, zato prevelik odmerek lahko povzroči pomanjkanje dihanja in smrt [6].

Pojavi se vprašanje, kako lahko dopamin povečuje uporabo drog. Občutki zadovoljstva so tisto, kar možgani razumejo kot koristno vedenje (prehranjevanje, druženje in spolni odnosi) in zato se poveča možnost ponavljanja prijetnih dejavnosti. Kadarkoli je krog nagrajevanja aktiviran z zdravimi, prijetnimi dejavnostmi, povečana količina dopamina sporoči, da se dogaja nekaj pomembnega, kar si možgani morajo zapomniti. Ta signal dopamina povzroči spremembe v živčnih povezavah, kar olajša ponavljanje dejavnosti vedno znova brez razmišljanja o tem, kar formira navade. Droge proizvedejo veliko večje količine dopamina, kar možgane nauči iskanja droge na račun veliko bolj zdravih ciljev ter dejavnosti, ki so se jih posluževali do sedaj. Namigi v posameznikovi rutini in okolju, povezani z uporabo droge, lahko sprožijo nekontrolirano željo, tudi če se ne drogira več, saj so si možgani zapomnili določeno vedenje. Čez čas možgani proizvedejo manj nevrotransmiterjev in naravno ojačevanje se zmanjša. Zaradi tega se takšen posameznik čez čas počuti brez motivacije, prazno in ne uživa v prejšnjih dejavnostih, za njemu normalni nivo delovanja potrebuje večje količine droge za enak učinek (toleranca) [6].

Droge (alkohol, kokain, opiati, amfetamin) delujejo po možganskih povezavah, ki krepijo vedenja, v katerih se vztraja. Ponavljajoča izpostavljanja povzročijo dolgotrajne prilagoditve v možganski kemični sestavi, kjer pride do spreminjanja različnih informacij. Kronično izpostavljanje drogam spremeni možgane. Droge zadenejo različne tarče v možganih, ampak vse z namenom povečanja količine dopamina [4].

SIMPTOMI MOTNJE ZLORABE SUBSTANC

Simptomi motnje zlorabe substanc se kažejo v štirih kategorijah:

1. močna želja po substanci in nezmožnost kontroliranja le-te (pri posamezniku je prisotna velika želja po določeni drogi ne glede na posledice, te želje ne zmore kontrolirati in zato je za drogo pripravljen narediti vse);
2. socialne težave: opustitev izpolnjevanja nalog v službi, šoli ali doma ter prenehanje socialnih, delovnih in prostočasnih aktivnosti (kljub velikokrat negativnim posledicam zaradi droge na vseh področjih posameznik še vedno nadaljuje z drogiranjem in ne preneha kar tako);
3. tvegana uporaba (pomeni lahko souporabo več drog hkrati za večji učinek, zraven drog lahko tudi uporabo določenih tablet, mešanje z alkoholom ipd.);
4. učinki droge: toleranca (večje količine za enak učinek, saj začetne količine posamezniku več niso dovolj za prvotni učinek in občutja, kot so bila takrat), odtegnitveni simptomi (tem se želi izogniti in zato lahko vztraja v drogi) [5].

DEJAVNIKI TVEGANJA IN VAROVALNI DEJAVNIKI

K pojavu tega, ali bo nekdo začel z uporabo in vztrajal v jemanju drog, veliko prispevajo  dejavniki tveganja in varovalni dejavniki. Dejavniki tveganja so tisti, ki povečujejo možnost, da bo posameznik začel jemati drogo in bo lahko nadalje vztrajal v njeni uporabi, kljub negativnim posledicam. Varovalni dejavniki so tisti, ki zmanjšujejo to možnost in posameznika varujejo pred tem, da bi začel posegati po drogi in vztrajati v njej, torej ga ščitijo. Ob prisotnosti več različnih dejavnikov tveganja ali več različnih varovalnih dejavnikov lahko verjetneje pride do preizkušanja droge, eksperimentiranja z njo, nadaljnjega jemanja ali po drugi strani ne pride niti do prvega zaužitja droge in posledično drugih zapletov, torej se izogne celemu začaranemu krogu odvisnosti.

Med dejavnike tveganja lahko uvrstimo agresivno vedenje v otroštvu, šibke socialne spretnosti, dostopnost do drog v šoli, pomanjkanje starševskega nadzora, eksperimentiranje z drogo, pomanjkanje družbe. Med varovalne dejavnike pa uvrščamo dobro samokontrolo, pozitivne medosebne odnose, šolske programe proti drogam, starševsko spremljanje in podporo, akademsko kompetenco, dostojanstveno soseščino [5].

 

Kam se lahko obrnete po pomoč  [1, 2]:

• Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (Zaloška cesta 29, Ljubljana),
• UP – Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem (Miklošičeva cesta 16, Ljubljana),
• Zavod Pelikan Karitas (Litijska cesta 24, Ljubljana),
• Društvo Projekt Človek (Malenškova cesta 11, Ljubljana,
• Društvo za preprečevanje odvisnosti Gornja Radgona (Trg svobode 12, Gornja Radgona),
• LAS za preprečevanje zasvojenosti Ljutomer (Prešernova 17, Ljutomer),
• Koordinacija programov preprečevanja, socialne rehabilitacije in zdravljenja odvisnosti od nedovoljenih drog Maribor (Heroja Staneta 1, Maribor),
• Zavod VIR – Preprečevanje odvisnosti in rehabilitacija uporabnikov dovoljenih in prepovedanih drog (Vrunčeva ulica 9, Celje),
• Mladinski center Brežice (Gubčeva ulica 10a, Brežice),
• LAS Občina Črnomelj za zmanjševanje uporabe dovoljenih in prepovedanih drog (Trg svobode 3, Črnomelj),
• Društvo Pot (Levstikova ulica 3, Ilirska Bistrica),
• Inštitut Krog Terapevtski center (Tomšičeva 14, Kranj).

 

VIRI

[1] Božank, B., Kašnik Janet, M., Pogorevc, N., Lorber, J. (2010). Vodič po programih: Kam po pomoč in informacije v primeru težav z zasvojenostjo. Ravne: Tiskarna Forma film. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/vodic_po_programih_-_kam_po_pomoc_v_primeru_tezav_z_zasvojenostjo.pdf 

[2] Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta Ljubljana. (2008). Društva in ustanove za pomoč pri zasvojenosti. Pridobljeno s https://www.nalijem.si/kam-po-pomoc/drustvo-za-zdravo-zivljenje-in-medsebojno-pomoc?fbclid=IwAR0S_7vgkNHfUbD3TV88bL_bhUTk_K5Vd98PTmYsa-s8mm6__utJv6no7BM

[3] Camí, J. in Farré, M. (2003). Drug Addiction. The New England Journal of Medicine, 349, 975-986.

[4] Nestler, E. J. in Malenka, R. C. (2004). The Addicted Brain. Scientific American, 290(3), 78-85.

[5] Parekh, R. (2017). What is Addiction? Pridobljeno s https://www.psychiatry.org/patients-families/addiction/what-is-addiction

[6] U.S. Department of Health and Human Services NIH (Publication No. 20-DA-5605). (2007). Drugs, Brain and Behavior: The Science of Addiction. U.S. Department of Health and Human Sevices: National Institut od Drug Abuse, National Institutes of Health.