Na dan razvoja kariere objavljamo intervju z mlado podjetnico Majo Gazvoda, članico ekipe treh nadobudnih študentov različnih smeri, ki skupaj vodijo podjetje Beesmetic. V njem proizvajajo linijo naravne medene kozmetike iz domačih čebelnjakov. Člani ekipe so se spoznali že v gimnaziji ter pri podjetniškem krožku začeli razvijati svoje ideje. Pred približno letom in pol pa so se odločili združiti moči ter ustanoviti svoje podjetje in skupaj reševati izzive podjetniškega sveta. Z Majo smo se pogovorili o izzivih, s katerimi se na svoji poti soočajo, o usklajevanju podjetništva in študija, komunikaciji ter tudi vplivu pandemije COVID – 19 na delo podjetja.
S katerimi izzivi se soočate kot mladi podjetniki in študenti hkrati?
Eden največjih izzivov, s katerimi se spopadamo, se mi zdi ravno ustvarjanje ravnotežja oz. razporejanje časa med vsemi projekti v podjetju in na faksu. Predvsem zato, ker hočemo, da stvari lepo tečejo v podjetju, hkrati pa da dobro delamo tudi na faksu. Včasih pa to ne gre. Izziv je predvsem, ker za to ni neke formule. Vedno znova je potrebno iskati ravnotežje med delom za faks in podjetništvom.
Kakšne so vaša pozicija in naloge v podjetju?
V podjetništvu je zelo pomembno, da se jasno definirajo naloge. Da točno vsak član ve, kaj je njegova zadolžitev in kaj mora delati. Ko smo si tudi mi na neki točki jasno razčistili vsak svoje naloge, je bilo veliko procesov poenostavljenih. Moje konkretne naloge so to, da skrbim za vizualno podobo podjetja, za oblikovanje, komunikacijo s tiskarnami, oblikovanje promocijskega gradiva in ustvarjanja vsebin za Instagram, Facebook, itd… Pravzaprav so to naloge, ki se veliko povezujejo tudi z drugimi področji, tako da nikoli zares sama.
Na kakšen način usklajujete študij in delo v podjetju?
Ena zelo učinkovita stvar, ki smo jo vpeljali, so tedenski sestanki. Določimo si dneve, na katere se dobimo oz. slišimo prek Zooma, npr. na začetku in koncu tedna. Na začetku tedna si določimo, kaj vse moramo narediti tisti teden, na koncu tedna pa povemo, kaj smo v tistem tednu naredili oz. predebatiramo potencialne probleme. Naredimo si točke, na katerih lahko preverjamo, kako nam gre in kjer lahko merimo naš napredek. Določitev nekih kratkoročnih ciljev je nujna, da se ne izgubiš. Da ne začneš sanjariti, kaj sploh je to, kar zdaj delaš, ampak da v vsakem trenutku veš kaj je tvoj naslednji korak.
Glede usklajevanja s študijem pa se stvari dosti spreminjajo. Zdi se mi, da moraš preprosto imeti neko sposobnost, da si čas organiziraš glede na obveznosti, ki jih imaš takrat in tisti obveznosti, ki je bolj pomembna, posvetiš več časa, npr. izpit na faksu ali pa nujen zaključek projekta v podjetju. Ko imaš bolj fleksibilne dneve, ko je tudi na faksu manj dela, lahko nekaj več ur posvetiš podjetju. Treba je torej res voditi nek seznam dolgoročnih in kratkoročnih ciljev in biti odgovoren, da se te cilje tudi doseže.
Ali kdaj pride zaradi veliko obveznosti tudi do preobremenitev? Kako se soočate z njimi?
Do preobremenitev seveda pride. Pridejo trenutki, ko na obeh straneh, za faks in v podjetju, pride do zelo intenzivnih obdobij, ko ne moreš na prvo mesto postaviti ne eno ne drugo. Pri obojem so nujne stvari, ki se jih treba takoj lotiti. Takrat pride do velikega časovnega pritiska, a na koncu se vse uredi.
V primerih preobremenitev si jaz rada kakšen dan preprosto vzamem zase in si rečem, da danes ne bom delala nič. Da si brez sramu in brez slabe vesti vzamem dan zase ter se ne obremenjujem s tem, da danes ne bom nič naredila. Grem na sprehod, se družim s prijatelji, pogledam kakšen film…
Bistveno je, da si tega ne smeš očitati. Dati si moraš tudi neke zasluge, npr. si rečeš, da si cel teden delal in je bilo naporno. Pri tem sem fleksibilna. Včasih je ta dan sobota, včasih tudi sredi tedna, skratka takrat, ko mi to najbolj ustreza in, seveda, ko okoliščine to dopuščajo.
Pri razbremenjevanju mi zelo pomaga šport, npr. joga, in da grem na kavo ali na sprehod s prijatelji. Zelo mi pomaga tudi energija, ki jo dobim, ko se pogovarjam z enako mislečimi ljudmi, s katerimi lahko načnemo kakšno dobro debato. Pa tudi dober spanec.
Kakšna je komunikacija znotraj vašega podjetja? Kako rešujete morebitne konflikte?
Komunikacija se mi zdi zelo pomembna. Da poveš svoje mnenje in težave, saj ti gre včasih seveda kaj na živce in se mnenja krešejo. Kar smo se mi v podjetju iz izkušenj naučili je, da je treba probleme razrešiti takoj, ko se pojavijo. Če te karkoli pri drugemu zmoti, to takoj poveš. Zato smo si pred kratkim kar dali pravilo, da ko nas nekaj zmoti, to tudi takoj na licu mesta povemo in razčistimo. Zdi se mi, da vsi trije v ekipi znamo sprejeti kritiko in smo odprti za mnenja drugih, se poslušamo, zato konflikte tudi učinkovito rešujemo.
Delo najlažje opravimo, če se srečamo v živo. Zato si organiziramo delovne vikende in takrat skoncentrirano delamo, še posebej, ko pripravljamo nov izdelek in vemo, da moramo veliko narediti v enem kosu. Primarno pa delamo vsak zase od doma, in se, tako kot sem že omenila, slišimo dvakrat na teden.
Kako so na vaš način komuniciranja vplivali pojav virusa COVID–19 in ukrepi za njegovo zajezitev?
Na našo komunikacijo in delo to ni veliko vplivalo, saj nimamo skupne pisarne. Večino stvari, ki jih mora, vsak naredi od doma, zato smo lahko fleksibilni. Imamo digitalna orodja, preko katerih se lahko dogovarjamo. Prišlo pa je do sprememb v dinamiki in učinkovitosti dela. Pozna se razlika med tem, ko smo vsi skupaj na eni lokaciji med delovnim vikendom, in ko je vsak sam doma in dela tako, kot mu najbolj ustreza.
Ko smo skupaj, nam uspe že takrat narediti veliko več stvari, npr. se napiše tisto, pokliče onega, predebatira različne predloge… Veliko bolj smo produktivni, hkrati pa krepimo medsebojne vezi in timski duh. Če dela vsak sam, se sicer stvari še vseeno naredijo, a problem nastane, ko včasih pride do upada motivacije. Takrat je dobro, če lahko skupaj delaš z nekom in te ta delovna energija spodbuja naprej.
Kako je COVID–19 še vplival na delovanje vašega podjetja?
Prišla je taka situacija, ki je ni pričakoval nihče in ob njej preprosto nisi vedel, kaj moraš narediti. Na začetku smo bili zmedeni glede tega, kako komunicirati na internetu. Ali je sploh smiselno vsiljevati ljudem oglase in jim nekaj prodajati, ko pa je ves svet fokusiran na nekaj čisto drugega. Porušilo se je kar nekaj stvari, saj smo si na začetku leta zastavili veliko ciljev, npr. organizacijo dogodkov ter lansiranje novih izdelkov. Dogodki so odpadli, sejmi so bili odpovedani, kar se je poznalo tudi na prometu. Razvoj novega izdelka je bil oviran, ker se je zamaknila komunikacija in delo z našimi proizvajalci.
Kljub vsem propadlim planom, smo ves svoj fokus sedaj usmerili v digitalne kanale. Z njimi smo se stik s potencialnimi strankami naučili vzpostaviti na drugačen način. Spoznali smo, kako pomembna je to, da lahko kljub odpovedanim fizičnim dogodkom ohranjamo in razvijamo stike s strankami. Vseeno pa digitalni kanali ne morejo nadomestiti unikatne in pristne izkušnje s stranko v živo.
