Izpitno obdobje je nujno zlo v življenju vsakega študenta. Večini prinaša poleg znanja tudi ogromno stresa in neprespanih noči. S poznavanjem najboljših tehnik učenja si lahko olajšate izpitno obdobje in znatno znižate stres, ki ga prinaša. Preberite si naslednje znanstveno dokazane pristope, ki vam bodo pomagali do boljših ocen in lažjega učenja.
1. Najprej gibanje, potem učenje
Tudi če do sedaj nismo telovadili, lahko že 30 minut kolesarjenja ali teka izboljša hitrost procesiranja informacij, delovni spomin, sposobnosti načrtovanja, natančnost in sposobnost časovne porazdelitve dela. Ti učinki so se pokazali približno 30 minut po končani kardio vadbi.
Po fizični aktivnosti se poviša raven BDNF (nevrotrofični dejavnik možganskega izvora) v možganih, ki poveča preživetje nevronov, izboljša sposobnost učenja in ščiti možgane pred kognitivnim upadom.
2. Namenite čas spanju
Ko spimo naši možgani vstopajo v različne faze spanca, ki vključujejo tudi rahel spanec, globok spanec in REM fazo. REM faza je tista, v kateri se pogosto pojavljajo sanje. Tako REM kot ne-REM faze spanja so pomembne za spomin in sposobnost učenja. Glede na raziskave je izguba spanca največji faktor, ki negativno vpliva na razvoj znanja in veščin. Utrujenost, ki nastane kot posledica pomanjkanja spanja lahko močno vpliva na kognitivne sposobnosti in vedenje posameznika. Faze spanja, ki niso REM, pripravljajo naše možgane na bolj učinkovito učenje naslednji dan. Če ne spimo, lahko naša sposobnost učenja pade tudi za 40%.
Posledice slabega spanca se da odpraviti z uvedbo boljše spalne higiene. To najlažje storimo tako, da zaspimo in se zbujamo vsak dan ob isti uri, poleg tega pa se potrudimo zmanjšati dejavnike, ki nam povzročajo stres.
Spanje pred začetkom učenja torej pripravi naše možgane na oblikovanje novih spominov, ne smemo pa pozabiti na pomembnost spanja po koncu učenja. Ta možganom pomaga, da si zapomnijo to, kar so se naučili in nove spomine shranijo.
3. Kampanjsko učenje je slaba ideja
Prvič, ko slišimo nove informacije, shranimo približno 80% snovi, če jo ponovimo v naslednjih 24 urah. V roku enega tedna si na takšen način lahko zapomnimo 100% snovi po samo 5-minutni ponovitvi. Intervalno učenje je najbolj učinkovit način za boljše zapomnjenje informacij. Učenje je bolj uspešno, če ga izvajamo bližje dnevu, ko smo se snov prvič učili in ne bližje dnevu, ko imamo preverjanje znanja.
Razporejanje učenja na daljše časovno obdobje se je izkazalo za boljši način, kot če se snov učimo v kosu, recimo en dan pred izpitom. Na to temo so izvedli zanimiv eksperiment s spominskimi karticami za učenje »flashcards«. Ugotovili so, da so se udeleženci naučili več, če so štiri dni ponavljali celoten kupček 20 kartic, kot pa če so jih razdelili v štiri manjše kupčke in se učili vsak dan enega. Tisti, ki so snov razdelili na manjše kupčke, so se manj naučili, kot tisti, ki so imeli večji kupček kartic, ker je manj časa minilo med dvema ponovitvama snovi. Razporejanje učenja na daljše časovno obdobje je bolj učinkovito pri 90% študentov, čeprav je imelo 72% študentov občutek, da so se več naučili z kampanjskim učenjem.
Zakaj je temu tako?
Na krajši rok si več zapomnimo, ko neko snov ponavljamo večkrat v krajšem časovnem obdobju. Snov pa v tem času nima možnosti prehoda v dolgoročni spomin. Če se snov učimo, jo pozabimo in se jo naučimo ponovno, preide v dolgoročni spomin, kjer nam je na voljo kadarkoli jo potrebujemo.
4. Kaj če bi snov poskusili nekomu razložiti?
Osebe, ki se pripravljajo na ustno predstavitev ali pa recimo na tutorstvo, si snov zapomnijo bolj celostno in organizirano, kot tisti, ki se učijo za test. Govorimo o majhni spremembi »mindseta«, ki prinaša veliko spremembo v znanju in načinu učenja. Tovrstno učenje nam zagotavlja, da snov aktivno razumemo in si jo zapomnimo. Za vajo lahko poskusimo sošolcu razložiti del snovi, ki jo slabo razume in obratno.
5. Vzemite si nekaj časa zase in se sprostite
Akutni stres lahko izboljša spomin, dlje trajajoči stres pa lahko zaradi sproščanja hormona kortizola (stresni hormon) zmoti proces oblikovanja in shranjevanja spominov. Odmori med učenjem vam bodo pomagali pri učenju, če bodo znižali vaš nivo stresa. Odmori so lahko namenjeni gibanju, risanju ali pa samo nekaj globokim vdihom in izdihom od katerih je najučinkovitejši odmor namenjen gibanju.
6. Drža superjunaka
Ljudje izražajo svojo moč skozi odprto, razširjeno držo. Vprašanje je, če lahko tovrstna drža povzroči moč? Da! Drže moči povzročijo povišanje testosterona, znižanje kortizola (hormona stresa) in občutke moči. To pomeni, da uporaba drže moči povzroča psihološke, biološke in vedenjske spremembe, ki so značilne za osebe z več samozavesti in občutki moči. Povezava med mislimi in telesom je močna, če ne verjamete, da ste sposobni, se obnašajte kot da ste – na neki točki vaši možgani ne bodo ločili med tem, kako ste postavljeni in kako se počutite, in začeli boste verjeti, da zmorete.
Pred izpitom se postavi v držo superjunaka za ženske – Roke na bokih, noge narazen, prsa ven in za moške – visoka drža, ramena nazaj, prsa ven, roke iztegnjene naprej.
7. Preglejte izpit preden ga rešujete
Negativne misli, ki se pojavljajo v naših glavah pred izpitom porabljajo energijo, ki jo potrebujemo za boljše delovanje spomina. Ta pojav lahko omilimo, če pregledamo vprašanja na izpitu preden se lotimo odgovarjanja, ker se nam bo pojavljalo manj skrbi in vsiljivih misli. Vso energijo bomo tako posvetili reševanju nalog.
VIRI
Carney, D. R., Cuddy, A. J., & Yap, A. J. (2010). Power posing: Brief nonverbal displays affect neuroendocrine levels and risk tolerance. Psychological science, 21(10), 1363-1368.
Cotman, C. W., & Engesser-Cesar, C. (2002). Exercise enhances and protects brain function. Exercise and sport sciences reviews, 30(2), 75-79.
Curcio, G., Ferrara, M., & De Gennaro, L. (2006). Sleep loss, learning capacity and academic performance. Sleep medicine reviews, 10(5), 323-337.
Janssen, M., Chinapaw, M. J. M., Rauh, S. P., Toussaint, H. M., Van Mechelen, W., & Verhagen, E. A. L. M. (2014). A short physical activity break from cognitive tasks increases selective attention in primary school children aged 10–11. Mental health and physical activity, 7(3), 129-134.
Kornell, N. (2009). Optimising learning using flashcards: Spacing is more effective than cramming. Applied Cognitive Psychology: The Official Journal of the Society for Applied Research in Memory and Cognition, 23(9), 1297-1317.
Lindau, M., Almkvist, O., & Mohammed, A. H. (2016). Effects of stress on learning and memory. In Stress: Concepts, cognition, emotion, and behavior (pp. 153-160). Academic Press.
Nestojko, J. F., Bui, D. C., Kornell, N., & Bjork, E. L. (2014). Expecting to teach enhances learning and organization of knowledge in free recall of text passages. Memory & Cognition, 42(7), 1038-1048.
Ploughman, M. (2008). Exercise is brain food: the effects of physical activity on cognitive function. Developmental neurorehabilitation, 11(3), 236-240.
Pontifex, M. B., Hillman, C. H., Fernhall, B. O., Thompson, K. M., & Valentini, T. A. (2009). The effect of acute aerobic and resistance exercise on working memory. Medicine & Science in Sports & Exercise, 41(4), 927-934.
Roediger III, H. L., & Karpicke, J. D. (2006). The power of testing memory: Basic research and implications for educational practice. Perspectives on psychological science, 1(3), 181-210.
Walker, M. P. (2009). The role of sleep in cognition and emotion. Annals of the New York Academy of Sciences, 1156(1), 168-197.
