Mobilne aplikacije, kot so Tinder, Bumble, Grindr in OkCupid, so v zadnjih letih postale zelo priljubljen način za spoznavanje novih ljudi. Največ posameznikov po vsem svetu uporablja Tinder, prav tako pa je ta aplikacija najpogosteje predmet raziskovanja [1]. Postopek uporabe poteka tako, da uporabniki na mobilnih telefonih ocenjujejo profile različnih ljudi, ki se jim prikažejo, pri čemer ocenjevanje poteka predvsem na podlagi fotografij in krajšega opisa. V nadaljevanju drugim ljudem izkažejo zanimanje (na zaslonu podrsnejo v desno) ali jih zavrnejo (na zaslonu podrsnejo v levo). Če dva uporabnika nakažeta, da sta si všeč (temu pravimo ujemanje), lahko drug drugemu začneta pošiljati sporočila [2].
Mobilne aplikacije za spoznavanje ljudi so zanimive tako z vidika strategij, ki jih uporabljajo za privabljanje čim večjega števila ljudi, kot tudi z vidika značilnosti uporabnikov. Marsikdo je že slišal, da se Tinder opira na delovanje našega nagrajevalnega sistema. Obvestilo, da med nami in neko drugo osebo obstaja vzajemna privlačnost, namreč v naših možganih sproži sproščanje živčnega prenašalca dopamina, ki povzroči občutja ugodja [3]. Pri razmisleku o značilnostih uporabnikov pa postane jasno, da se večinoma zavedamo le lastne uporabniške izkušnje, zelo malo pa vemo o izkušnjah drugih ljudi. Kaj lahko torej v splošnem povemo o motivih, osebnosti in duševnem zdravju uporabnikov tovrstnih aplikacij? V nadaljevanju predstavljamo nekatere zanimive psihološke raziskave, ki odgovarjajo na zastavljena vprašanja.
Motivi za uporabo aplikacij
Čeprav takšne aplikacije praviloma povezujemo z avanturami za eno noč, iskanje priložnostnega spolnega partnerja ni med najpogostejšimi motivi za uporabo. V eni izmed raziskav so avtorji izpostavili kar 13 različnih motivov za uporabo Tinderja, pri čemer sta bila najpogostejša motiva zabava in radovednost [4]. V neki drugi študiji sta bila najpogostejša motiva iskanje vznemirjenja in dejstvo, da je aplikacija v trendu in jo uporabljajo tudi drugi [5]. To kaže, da mnogi uporabniki na Tinderju ne iščejo priložnostne spolnosti ali romantičnega razmerja (vsaj ne načrtno), temveč želijo zapolniti svoj prosti čas in “videti, kako to izgleda”. Na to nakazuje tudi ugotovitev, da se je izmed 1038 uporabnikov Tinderja manj kot polovica srečala z nekom, ki so ga spoznali preko aplikacije [6]. Čeprav ne vemo, kakšni so motivi uporabnikov v času epidemije koronavirusa, je morda ljudi, ki so na aplikaciji zaradi dolgočasja ali radovednosti, sedaj še nekoliko več.
Avtorji so veliko pozornosti namenili motivoma iskanje spolnosti in iskanje romantičnega razmerja, čeprav glede na rezultate raziskav to nista najpogostejša motiva. Posamezniki, ki na Tinderju iščejo priložnostnega spolnega ali romantičnega partnerja, pogosteje začnejo pogovor z drugim uporabnikom. Poleg tega tisti, ki jih motivirajo spolni odnosi, poročajo o večjem številu avantur za eno noč, tisti, ki jih motivirajo romantična razmerja, pa o večjem številu zmenkov [5, 6]. Zanimivo vprašanje je, katera izmed obeh vrst motivov se na Tinderju pojavi pogosteje. Rezultati ene izmed študij nakazujejo, da na Tinderju več ljudi išče romantično ljubezen kot priložnostne spolne odnose, vendar je to vprašanje potrebno dodatno raziskati [5]. V nasprotju s tem na aplikaciji Grindr, namenjeni moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, več ljudi išče spolnega kot romantičnega partnerja [7].
Nekateri ljudje aplikacije uporabljajo z namenom samopotrjevanja. V tem primeru od drugih uporabnikov pričakujejo predvsem potrditev: ko vidijo, da je ljudem njihov profil všeč, se izboljša njihovo razpoloženje in samospoštovanje. Posamezniki, pri katerih prevladuje motiv samopotrjevanja, se na Tinderju pogosto ne predstavijo pristno, temveč prikažejo izboljšano različico sebe [8]. Nekatere raziskave so pokazale, da je motiv prisoten predvsem pri ženskah, druge pa, da je motiv prisoten tako pri ženskah kot pri moških [5, 8]. Odkritje, da ženske morda Tinder pogosteje uporabljajo zaradi samopotrjevanja, pa ima smiselno pojasnilo. Heteroseksualne ženske imajo na Tinderju več ujemanj kot heteroseksualni moški, torej verjetno pogosteje dobijo občutek, da je drugim uporabnikom aplikacije njihov profil (in izgled) všeč [9].
Osebnostne lastnosti uporabnikov aplikacij
Kako pa se lastnosti uporabnikov aplikacij razlikujejo od lastnosti tistih, ki aplikacij ne uporabljajo? Raziskave so pokazale, da so samski uporabniki aplikacije Tinder, stari med 18 in 29 let, bolj ekstravertirani (družabni, zgovorni, energični) od samskih ljudi, ki ne uporabljajo aplikacije. Prav tako so uporabniki Tinderja bolj odprti (radovedni, imajo več raznolikih interesov) od tistih, ki ga ne uporabljajo. Uporabniki Tinderja so poleg tega manj vestni (zanesljivi, disciplinirani, odgovorni) [10].
Ljudje z različnimi osebnostnimi lastnostmi aplikacije uporabljajo z različnimi motivi. Uporaba Tinderja za iskanje romantičnega razmerja se povezuje s tremi osebnostnimi lastnostni, ki jih psihologi označujejo kot svetla triada. Te lastnosti so kantianizem (ljudje nam predstavljajo cilje, ne sredstev), humanizem (vsakega posameznika cenimo in spoštujemo) ter vera v človeštvo (verjamemo, da so ljudje dobri). Ljudje, ki imajo navedene lastnosti, so verjetno bolj nagnjeni k sodelovanju in vzdrževanju dobrih medosebnih odnosov, njihove težnje pa se pokažejo tudi pri uporabi Tinderja. Preučevanje povezav s svetlo triado pa je šele na začetni stopnji, zato bo v prihodnosti na tem področju potrebnih več raziskav [11].
Tisti, ki Tinder uporabljajo z namenom iskanja spolnih partnerjev, imajo bolj izražen sklop lastnosti z imenom temna triada. To so makiavelizem (izkoriščevalnost, manipuliranje, uporaba prevar in laži), narcisizem (samovšečnost, potreba po občudovanju s strani drugih) in psihopatija (impulzivnost, neodgovorno obnašanje) [12]. Nekatere izmed navedenih lastnosti se bolj izražene tudi pri tistih, ki Tinder uporabljajo z namenom varanja [13]. Omenjene povezave se pojavijo, ker naj bi bili priložnostni spolni odnosi po naravi izkoriščevalski in koristolovski [14]. Rezultate pa moramo razlagati pazljivo. Nikakor ne pomenijo, da so vsi ljudje, ki iščejo priložnostne spolne odnose, manipulativni, impulzivni in samovšečni, temveč da imajo kot skupina te lastnosti v povprečju bolj izražene. Prav tako rezultati ne nakazujejo, da želijo ti uporabniki Tinderja druge namensko izkoriščati. Morda obstajajo osebnostne razlike med tistimi, ki so glede svojih namenov iskreni, in tistimi, ki druge namerno zavajajo, da bi jih prepričali v spolni odnos.
Duševno zdravje in uporaba aplikacij
Do sedaj so le redke študije preučile povezavo med uporabo aplikacij in splošnim počutjem ter duševnim zdravjem. Čeprav se uporaba Tinderja včasih povezuje s pozitivnimi čustvi, negativna čustva pogosto prevladajo [15]. V eni izmed študij so avtorji ugotovili, da uporabniki takšnih aplikacij doživljajo več distresa (stresa z negativnimi učinki na zdravje), depresivnih občutij in tesnobnosti [2]. O občutjih žalosti in tesnobnosti ljudje poročajo, ko se na Tinderju počutijo neuspešni ali se primerjajo z drugimi uporabniki [15]. Ljudje, ki pogosto uporabljajo Tinder, so poleg tega bolj nezadovoljni z svojim obrazom in telesom, se svojega telesa bolj sramujejo in ga pogosteje primerjajo z uveljavljenimi telesnimi ideali. Nekatere študije poleg tega nakazujejo, da imajo moški uporabniki Tinderja nižje samospoštovanje kot tisti moški, ki Tinderja ne uporabljajo [16]. Tudi uporaba aplikacije Grindr se pri moških lahko povezuje z nižjo telesno samopodobo, nezadovoljstvom s težo in primerjavo z drugimi [17].
Pri tem moramo opozoriti na pomembno dejstvo. Ti rezultati ne nakazujejo, da je uporaba aplikacij vzrok, slabše počutje (žalost, tesnobnost, nezadovoljstvo s telesom…) pa posledica. Morda ljudje, ki se že v osnovi počutijo slabše, takšne aplikacije uporabljajo pogosteje [2]. Podobno velja za ugotovitev, da imajo moški, ki uporabljajo Tinder, nižje samospoštovanje [16]. Seveda obstaja možnost, da uporaba Tinderja zniža samospoštovanje pri moških, pri ženskah pa ne. To bi bilo tudi v skladu z odkritjem, da imajo heteroseksualni moški na Tinderju manj ujemanj kot heteroseksualne ženske in imajo torej pogosteje občutek, da na aplikaciji niso uspešni. Po drugi strani pa je mogoče tudi, da moški z nižjim izhodiščnim samospoštovanjem aplikacijo verjetneje naložijo na telefon in jo pogosteje uporabljajo. V prihodnjih raziskavah bo torej potrebno natančneje preučiti, kaj je v tem primeru vzrok in kaj posledica.
Kaj lahko naredimo?
Raziskave o Tinderju in podobnih aplikacijah za spoznavanje ljudi za enkrat obstajajo v zelo omejenem obsegu, zato bomo čez nekaj let o njih in njihovi povezanosti s psihologijo verjetno vedeli več. Tema je v času epidemije koronavirusa postala še bolj aktualna, saj samskim posameznikom takšne aplikacije sedaj predstavljajo edino možnost spoznavanja novih ljudi, včasih pa tudi edini vir socialne interakcije. Pri tem nekateri iščejo le lahkoten pogovor za preganjanje dolgčasa, drugi pa se nameravajo z uporabniki aplikacij tudi srečati, ko bo to mogoče.
Povezave s slabšim počutjem in težavami v duševnem zdravju, ki so se pokazale v raziskavah, pa so kljub temu zaskrbljujoče. Nakazujejo, da bi morali biti med uporabo aplikacij pozorni na lastno počutje in doživljanje. Nič ni narobe, če želimo občutja osamljenosti pregnati s pogovori z neznanci, saj nas ti pogosto kratkočasijo in razvedrijo. V primeru, da opazimo negativna čustva in poslabšanje počutja, pa lahko za začetek omejimo čas, ki ga dnevno preživimo na aplikacijah. Svoj dan raje zapolnimo z aktivnostmi, ki nas veselijo. Če so negativna čustva v povezavi z uporabo aplikacij takrat še zmeraj prisotna, je morda bolje, da jih za krajši čas prenehamo uporabljati. Pomaga tudi zavedanje, da slabše počutje verjetno zaznavajo tudi preostali uporabniki aplikacij in torej v tem nismo sami.
Viri
[1] Ward, J. (2017). What are you doing on Tinder? Impression management on a matchmaking mobile app. Information, Communication & Society, 20(11), 1644−1659.
[2] Holtzhausen, N., Fitzgerald, K., Thakur, I., Ashley, J., Rolfe, M. in Pit, S. W. (2020). Swipe-based dating applications use and its association with mental health outcomes: A cross-sectional study. BMC psychology, 8(1), 1−12.
[3] Davison, M. L. (2014). Brave new world: The social impact of hooking up in the internet age. Kill Your Darlings, (17), 26.
[4] Timmermans, E. in De Caluwé, E. (2017). Development and validation of the Tinder Motives Scale (TMS). Computers in Human Behavior, 70, 341−350.
[5] Sumter, S. R., Vandenbosch, L. in Ligtenberg, L. (2017). Love me Tinder: Untangling emerging adults’ motivations for using the dating application Tinder. Telematics and Informatics, 34(1), 67−78.
[6] Timmermans, E. in Courtois, C. (2018). From swiping to casual sex and/or committed relationships: Exploring the experiences of Tinder users. The Information Society, 34(2), 59−70.
[7] Van De Wiele, C. in Tong, S. T. (2014). Breaking boundaries: The uses & gratifications of Grindr. V A. J. Brush (ur.), Proceedings of the 2014 ACM International Joint Conference on Pervasive and Ubiquitous Computing (str. 619−630). New York: Association for Computing Machinery.
[8] Ranzini, G. in Lutz, C. (2017). Love at first swipe? Explaining Tinder self-presentation and motives. Mobile Media & Communication, 5(1), 80−101.
[9] Tyson, G., Perta, V. C., Haddadi, H. in Seto, M. C. (2016). A first look at user activity on tinder. Prispevek predstavljen na konferenci International Conference on Advances in Social Networks Analysis and Mining (ASONAM) (str. 461−466). San Francisco: IEEE.
[10] Timmermans, E. in De Caluwé, E. (2017). To Tinder or not to Tinder, that’s the question: An individual differences perspective to Tinder use and motives. Personality and Individual Differences, 110, 74−79.
[11] Sevi, B. in Doğruyol, B. (2020). Looking from the bright side: The Light Triad predicts Tinder use for love. Journal of Social and Personal Relationships, 37(7), 2136−2144.
[12] Sevi, B. (2019). The dark side of Tinder: The Dark Triad of personality as correlates of Tinder use. Journal of Individual Differences, 40(4), 242–246.
[13] Timmermans, E., De Caluwé, E. in Alexopoulos, C. (2018). Why are you cheating on tinder? Exploring users’ motives and (dark) personality traits. Computers in Human Behavior, 89, 129−139.
[14] Jonason, P. in Bulyk, R. (2019). Who uses Tinder?: The Dark Triad traits, attachment, and mate value. Studia Psychologica, 1(19).
[15] Her, Y. C. in Timmermans, E. (2020). Tinder blue, mental flu? Exploring the associations between Tinder use and well-being. Information, Communication & Society, 1−17.
[16] Strubel, J. in Petrie, T. A. (2017). Love me Tinder: Body image and psychosocial functioning among men and women. Body Image, 21, 34−38.
[17] Filice, E., Raffoul, A., Meyer, S. B. in Neiterman, E. (2019). The influence of Grindr, a geosocial networking application, on body image in gay, bisexual and other men who have sex with men: An exploratory study. Body Image, 31, 59−70.
