Socialna komunikacija otrok z motnjo avtističnega spektra

Motnja avtističnega spektra (MAS) je razvojna motnja, ki nastane zaradi napak pri razvoju možganov. Navadno se pojavi pred tretjim letom starosti ter posameznika spremlja skozi celo življenje. Diagnosticiranje motnje je težavno, saj zajema širok razpon simptomov iz različnih področij posameznikovega doživljanja. Hkrati se simptomi raztezajo od blagih pa do resnejših. Primanjkljaji se pojavljajo na vedenjskem, čustvenem in socialnem področju. Pogosto pa je prvi znak, na podlagi katerega se kasneje diagnosticira MAS, pomanjkljiva socialna komunikacija [1].

Kako se MAS kaže na področju socialne komunikacije?

Primanjkljaji na področju socialne komunikacije so eni izmed najpogostejših znaki MAS in tudi področje, ki pri otrocih z MAS povzroča veliko težav v vsakdanjem življenju. Težave v socialnih spretnostih se lahko pri otroku kažejo kot:

  • Neodzivanje na lastno ime do 12 meseca starosti;
  • izogibanje očesnemu stiku;
  • raje se igra sam;
  • ne deli si interesov z drugimi;
  • v interakcijo z drugimi stopi le, da doseže želeni cilj;
  • ima neprimerne obrazne izraze;
  • ne pozna omejitev osebnega prostora;
  • se izogiba telesnemu stiku;
  • ko je potrt, ne išče tolažbe pri drugih;
  • težko razume čustva drugih;
  • redkejši socialni nasmešek.

Otroci se med seboj razlikujejo tudi v komunikacijskih spretnostih, saj nekateri komunicirajo zelo dobro, drugi pa sploh ne ali zelo malo. Nekateri otroci z MAS lahko spregovorijo nekaj besed, pa jih kasneje pozabijo. Drugi pa lahko začnejo govoriti šele kasneje v otroštvu ali pa se naučijo komunicirati z znakovnim jezikom. MAS se v komunikaciji lahko pokaže v naslednjih oblikah:

  • Zakasnjene govorne in jezikovne sposobnosti;
  • ponavljanje fraz ali besed oz. eholalija;
  • zamenjava zaimkov;
  • odgovori, ki niso povezana z vprašanji;
  • govori na robotski način ali spevajoče; 
  • ne razume šal, sarkazma; 
  • ne kaže s prstom ali se na kazanje ne odziva;
  • uporablja malo ali pa sploh ne uporablja gest [1].

 

Kako primanjkljaje v socialni komunikaciji razvrstimo glede na njihovo resnost?

Glede na obseg pomoči, ki jo otrok z MAS potrebuje, resnost primanjkljajev v socialni komunikaciji razdelimo na tri nivoje [2]:

  • Nivo 3: potrebuje zelo veliko podpore: resni primanjkljaji v verbalnih in neverbalnih socialno komunikacijskih spretnostih. Zelo omejene socialne interakcije in minimalno odzivanje na druge. 

Otrok, ki govori malo ali nerazumljivo in redko začne interakcijo z drugimi. Začne jih, da zadovolji lastne potrebe, to pa stori na nenavaden način. Odziva se le na zelo direktne socialne pristope.

  • Nivo 2: potrebuje veliko podpore: zaznani primanjkljaji v verbalni in neverbalni socialni komunikaciji. Redko začnejo socialne interakcije. Manj nenavadnih odzivov na druge ljudi.

Otrok govori le zelo enostavne stavke. Interakcije je omejena na njegove ozke interese. Ima nenavadno neverbalno komunikacijo.

  • Nivo 1: potrebuje podporo: Brez podpore so primanjkljaji v socialni komunikaciji očitni. Ima težave pri vzpostavljanju socialnih interakcij, kar se kaže v neuspešnih ali nenavadnih poskusih komunikacije z drugimi. Izgleda, kot da ima manjši interes za socialne interakcije.

Otrok lahko govori cele stavke in se vključuje v interakcijo. Ta je pogosto neuspešna. Težko naveže nova prijateljstva.

 

Na kakšen način otroci z MAS nadomestijo primanjkljaje?

Ker se pri otrocih z MAS pogosto jezikovna komunikacija razvije kasneje ali pa se sploh ne, se naučijo sporazumevati na način, ki ima za njihove skrbnike določen pomen. Takim oblikam komunikacije rečemo potencialna komunikacijska dejanja (PKD). To so verbalna in neverbalna vedenja, ki jih skrbniki razumejo kot poskus komunikacije. Kažejo se lahko kot:

  • vokalizacije,
  • premikanje telesa ali obraza,
  • sprememba v vzorcih dihanja,
  • in težavno vedenje.

Otrok, pri katerem je govor omejen na nekaj besed, prime mamino roko in jo pelje k vratom. Pri tem vokalizira, kot da bi ji želel reči: “Greva.” Lahko se ji široko nasmeji in njeno roko položi na kljuko vrat, kot da bi želel reči: “Vesel sem.”

Usmerjanje pozornosti na PKD nam lahko da vpogled na otrokov komunikacijski razvoj ob odsotnosti drugih načinov komunikacije. Pri otroku, ki govori le nekaj besed, je to tudi edini način komunikacije s starši. Vzpostavitev odnosa med PKD, starševsko pozornostjo in sledečimi dejanji, lahko vpliva tudi na otrokovo kasnejšo socialno-čustveno in komunikativno rast. Ravno starševska opažanja o vedenju in komunikacijskih sposobnosti svojega otroka imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju prvih težav, ki lahko kasneje vodijo v diagnozo MAS [3]

Kateri dejavniki napovedujejo izboljšanje socialne komunikacije?

Primanjkljaji v socialni komunikaciji osebo z MAS spremljajo od otroštva do konca njenega življenja. Od določenih dejavnikih pa se lahko skozi življenje spreminja resnost simptomov, saj lahko pride tako do izboljšav kot tudi poslabšanj. Zelo učinkovite pri izboljšanju socialne komunikacije pri otrocih so terapije, s katerimi se zdravi MAS, in sicer med drugim [4]:

  • Govorna terapija: Otrokom z MAS pomaga izboljšati verbalno, neverbalno in socialno komunikacijo, da lahko komunicirajo na bolj uporaben in učinkovit način. Pri tem se prilagaja individualnim značilnostim otroka. Otrokom med drugim pomaga okrepiti mišice v ustih, čeljusti in vratu, proizvajati bolj jasne glasove, usklajevati čustva z obraznim izrazom, razumeti telesno govorico ter odgovarjati na vprašanja [5].
  • Delovna terapija: Otrokom z MAS pomaga izboljšati spoznavne, fizične, socialne in motorične spretnosti preko udeležbe v različnih aktivnostih. Terapija se osredotoča na igralne sposobnosti, učne strategije ter učenje skrbi zase [6].
  • Vedenjska terapija: Otroke z MAS uči učenje jezika preko povezovanja besed z njihovim namenom. Naučijo se, da jim besede lahko pomagajo priti do želenih stvari in rezultatov. Naučijo se, zakaj uporabljamo besede in kako so uporabne pri podajanju zahtev in idej. Otroci se naučijo tudi, kako podati prošnje, komentarje, kako se odzvati na vprašanja ter uporabljati ponavljanje kot način učenja [7]

Otroci, ki so vključeni v terapijo, pokažejo izboljšanje v socialni komunikaciji. Pri vseh zgoraj navedenih terapijah je boljše pri otrocih z višjo inteligentnostjo. Boljše miselne zmožnosti naj bi otrokom omogočale, da se ob njih več naučijo kot otroci z nižjo izraženo inteligentnostjo. Prav tako so takšni otroci bolj pozorni in so pri terapiji bolj sodelovalni. Pomemben napovednik izboljšanja je tudi starost, pri kateri se otrok prvič vključi v terapijo. Mlajši kot je otrok, večja je verjetnost, da bo prišlo do izboljšanja socialne komunikacije [4].

Ugotavljanje napovednikov izboljšanja lahko pomaga predvidevati, kako se bo MAS razvijal pri določenem otroku. Napovemo lahko kratko- in dolgoročne izide za otroke z različnimi intelektualnimi in razvojnimi okvarami ter identificiramo otroke z največjim tveganjem ter jim prilagodimo načrt zdravljenja. Uspešno zdravljenje vpliva na znižanje njegovih dolgoročnih stroškov zanj in zmanjšanje posebne pomoči za otroka. Izboljšanje socialnega in miselnega delovanja otroka pa poveča zadovoljstvo z življenjem in otrokovo samostojnost [8].

Društva, ki se v Sloveniji ukvarjajo z otroci z MAS (https://www.zveza-avtizem.eu/)

 

VIRI IN LITERATURA

[1] Johnson, C. P. (2004). Early Clinical Characteristics of Children with Autism. V V. B. Gupta (ur.). Autistic Spectrum Disorders in Children (str. 83-121). Marcel Dekker.

[2] American Psychiatric Association. (2013). Neurodevelopmental disorders. V Diagnostic and statistical manual of mental disorders, Fifth Edition.

[3] Braddock, B. A., Bodor, R., Mueller, K. in Bashinski, S. M. (2017). Parent perceptions of the potential communicative acts of young children with autism spectrum disorder. Journal of Intellectual and Developmental Disability, 42(3), 259–268.

[4] Mazurek, M. O., Kanne, S. M. in Miles, J. H. (2012). Predicting improvement in social–communication symptoms of autism spectrum disorders using retrospective treatment data. Research in Autism Spectrum Disorders, 6(1), 535–545.

[5] Autism Speaks (n.d). Speech Therapy. https://www.autismspeaks.org/speech-therapy.

[6] Autism Speaks (n.d). Occupational Therapy. https://www.autismspeaks.org/occupational-therapy-ot-0.

[7] Autism Speaks (n.d.). Verbal Behavior Therapy. https://www.autismspeaks.org/verbal-behavior-therapy.

[8] Turygin, N., Matson, J. L., Konst, M. in Williams, L. (2013). The relationship of early communication concerns to developmental delay and symptoms of autism spectrum disorders. Developmental Neurorehabilitation, 16(4), 230–236.