Društvo za psihološko svetovanje Kameleon
Zjutraj smo imeli spet bujenje ob sedmih, se stehtali in odšli zajtrkovat. Po zajtrku so nam pripravili zdravila, za vsakega v svojo majhno okroglo škatlico s pokrovom. Potem smo imeli skupno vizito, kjer smo v »dnevni sobi« sedeli v krogu na kavču, pred nami na stolih pa zdravniki, psihiatri in medicinske sestre. Vsak izmed pacientov …
Ko so me sprejeli na psihiatrijo, sem prvo noč preživela na zaprtem oddelku. To pomeni, da smo bili bolj nadzorovani kot na odprtih oddelkih. Nismo smeli iti iz stavbe in se kamorkoli zaklepati. Bilo je več medicinskih sester na oddelku in okoli petnajst sopacientov. Ker so mi pripravljali posteljo, sem nekaj časa preživela v »dnevni …
V naslednjih dnevih po obisku psihiatra sem imela še več blodenj in samomorilnih misli. Zunaj je bil sneg, nov decembrski dan, jaz pa se nisem prav ničesar več veselila, ne smrečice, ne božičnih pesmi, ne obdarovanj. Ker se misli o smrti niso in niso ustavile, so me starši nek večer odpeljali na dežurno medicinsko pomoč. …
Imela sem dvajset let, ko sem se soočila s prvim izbruhom psihoze. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da se večina mentalnih bolezni razvije v zgodnji odrasli dobi. Nemoč, stiska, nerazumevanje s strani okolice in vztrajne samomorilne misli, so bile del mojega vsakdana. Okrevanje je bilo dolgo, daljše, kot je okrevanje po zlomu noge. …