Bulimija običajno prizadene več žensk kot moških in se pogosto začne v najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih po strogi dieti ali stresnem življenjskem dogodku. Posameznik/-ca, ki trpi za bulimijo, ima najverjetneje zelo slabo samopodobo in poudarja, da je potrebno biti suh, da bi bil privlačen.
Pri bulimiji oseba skuša nadzorovati svojo telesno težo najprej z omejevanjem prehrane, zaradi česar pride do velikega hrepenenja po hrani in prenajedanja. Temu običajno sledi bruhanje, prekomerna telesna vadba ali jemanje različnih tablet (npr. diuretikov).
Nekatere misli, fizični simptomi, čustva in vedenja, ki se pogosto pojavljajo pri osebi z bulimijo, so:
- stroga pravila o tem, kaj lahko jé: “Dosledno se moram držati svojega dietnega režima“,
- samokritične misli, ko se ne drži strogo pravil, ki si jih je zastavila: “Sem ničvredna in šibka“,
- vrtoglavica, slabost, napihnjenost, bolečine v trebuhu,
- občutljivi in obarvani zobje,
- okvare ledvic, izostanek menstruacije,
- depresija, anksioznost, občutek krivde in sramu,
- pogosto prenajedanje (predvsem zvečer) itd.
Kako si lahko pomagate, če trpite za bulimijo?
- Zamotite se ob urah/delih dneva, ko se najpogosteje prenajedate (npr. preživite ta čas v družbi ljudi, pojdite na sprehod itd.),
- naredite kompromis – če se hrani res ne morete upreti, pojejte manjšo porcijo,
- načrtujte obroke – načrtujte postopoma (najprej zajtrk za en teden vnaprej, nato zajtrk in kosilo itd.), 5-6 rednih obrokov na dan,
- raje uživajte zdrave prigrizke (sadje, zelenjavo), kot hrano, ki je bogata s sladkorjem,
- vodite dnevnik, v katerega si zapisujete, kaj ste zaužili v dnevu, kdaj ste bruhali in kakšne misli ste imeli ob tem,
- obedujte skupaj s člani družine ali sostanovalci,
- pozitivni samogovor – spodbujajte se in si dopovedujte, da ste močni in zmožni prebroditi (tudi) bulimijo.
Okrevanje
Za okrevanje od bulimije je potreben čas. Včasih so potrebna leta, da se bulimija razvije, in posledično ni enostavno prekiniti ustaljenih vzorcev prehranjevanja. Prvi in zelo pomemben korak k okrevanju je že ta, da si priznaš, da imaš bulimijo.
Če trpite za bulimijo ali katero drugo vrsto motenj hranjenja pa je kljub načinom samopomoči nujno, da si čimprej poiščete strokovno pomoč pri zdravniku, psihiatru in psihoterapevtu. Ker se stanje bulimije ob stresnih situacijah ipd. lahko poslabša ali pa se že odpravljena bolezen ponovi, je pomembno vedeti, da so tehnike samopomoči le dopolnilo strokovnemu zdravljenju.
Vsebinski del članka smo prevzeli iz starejšega osnutka (iz leta 2011*) na naši spletni strani, v katerem viri niso bili navedeni.
