Bi rekla, da psihoterapija ni ravno revolucionarna tabletka, ki bi čez noč vse pozdravila. Je proces.
Včasih slišim, da je terapija proces, ki traja več let, spet drugič terapevti ponujajo cikle 12 terapij, ki naj bi bile dovolj. Zame cikel 12 terapij vsekakor ni nikoli bil dovolj, da bi se kaj drastično spremenilo, morda pa je bil dovolj, da se je v meni zasejalo seme pozitivne samopodobe.
Spomnim se cikla terapij, ko je mene in partnerja terapevtka ves čas spraševala, kako meniva, da se je drugi v tisti situaciji počutil. Zdaj je že skoraj 4 leta od tega, a včasih se spomnim “kako pa se moj partner v tej situaciji počuti?” in to mi pomaga, da pomirim svoje občutke in se lažje pripravim na bolj konstruktivno reševanje konfliktov.
Na eni izmed terapij pri najbolj sočutni terapevtki sem doživela, da sem lahko 20 minut samo dihala, dokler mi ni popustil občutek, da ne morem dobro zajeti zraka. To je bilo še eno seme, ki se kaže v tem, da sem si v nadaljevanju večkrat dovolila, da se ustavim.
Od druge terapevtke sem velikokrat slišala: “kako lahko poskrbite za svoje potrebe?”, zdaj pa sem bolj pozorna na to, da res dobro poskrbim zase.
Tretja mi je obelodanila, da je v moji moči nadzorovati, kako močno bom čustvovala, in zato se zdaj lahko večkrat odločim, da ne bom izlila ven vseh čustev hkrati.
Na koncu se vse skupaj nekako sestavi v eno celoto, v nekakšen set za mentalno in čustveno higieno, ki mi pomaga, da se zdaj prej in hitreje umirim, celo da se včasih niti ne razburim več.
Karkoli delamo z namenom, da poskrbimo zase, bo obrodilo sadove boljšega počutja za nas in posledično tudi našo okolico.
Vabim nas vse skupaj, sebe in vas, da redno skrbimo za svojo čustveno in mentalno higieno. Tako se bomo vsi skupaj bolje počutili.