Ste se kdaj vprašali, koliko časa v svojem dnevu namenite uporabi socialnih omrežij ter koliko tega časa res prispeva h kvaliteti vašega življenja?
Več kot tretjina mladih v Sloveniji je skoraj ves čas v stiku s prijatelji preko spleta. Prav tako je v zadnjih letih prišlo do porasta problematične uporabe spletnih socialnih medijev ter igranja videoiger med mladostniki (NIJZ, 2024).
Kakšni so lahko škodljivi učinki?
Uporaba digitalne tehnologije je v modernem svetu vedno bolj pogosta in se uporablja v najrazličnejše namene: od poslovnih do prostočasnih. Na svetu skoraj 5 milijard posameznikov preživi več kot dve uri in pol dnevno na socialnih omrežjih. Z naraščanjem pogostosti uporabe digitalne tehnologije in socialnih omrežij pa se vedno bolj pojavlja tudi problematična uporaba le teh, ki se v nekaterih primerih razvije celo v odvisnost. Najbolj pa so za škodljive učinke dovzetni mlajši, torej najstniki in mladi odrasli (Ahmed idr., 2024).
Problematično uporabo digitalne tehnologije bi lahko opisali kot pomanjkanje nadzora nad uporabo digitalne tehnologije, kar negativno vpliva na vsakdanje delovanje posameznika (npr. uspeh v službi/šoli, odnose, počutje) (Casale idr., 2023). Ahmed in sodelavci (2024) so v svoji raziskavi odkrili povezavo med problematično uporabo digitalne tehnologije in določenimi duševnimi motnjami ter težavami s spanjem. Ugotovili so, da bi lahko problematična uporaba digitalne tehnologije predstavljala dejavnik tveganja za kasnejši razvoj depresivne motnje in simptomov tesnobe. Prav tako je bila ta povezava močnejša pri mlajših uporabnikih, kar bi lahko kazalo na to, da so mlajši za vplive digitalne tehnologije bolj dovzetni (Ahmed idr., 2024; Montag idr., 2024).
Odkrili so tudi, da posamezniki, ki pogosteje uporabljajo IKT (informacijsko-komunikacijsko tehnologijo), poročajo o več težavah s spanjem. Možno pa je tudi, da je povezava dvosmerna in težave s spanjem vplivajo na pogostejšo uporabo IKT (Ahmed idr., 2024; Montag idr., 2024).
Nekatere raziskave kažejo na to, da bi lahko problematična uporaba tehnologija bila povezana tudi z zdravju škodljivimi vedenji. Med takšna vedenja spada zloraba alkohola in drugih prepovedanih substanc, uporaba nikotinskih izdelkov, nezdravo prehranjevanje, nezadostna telesna aktivnost, antisocialna vedenja, spolno tvegana vedenja in igranje iger na srečo (Purba idr., 2023).
Kdaj tehnologija lahko postane problematična?
Pomembno je, da se najprej vprašamo kdo, zakaj in kako sploh pride do problematične uporabe socialnih medijev. Večje tveganje za problematično uporabo naj bi bilo pri deklicah, posameznikih v obdobju zgodnjega mladostništva in z določenimi osebnostnimi lastnostmi (manj vestni, bolj zaskrbljeni, z manj samokontrole). Obstaja tudi več razlogov, zakaj posamezniki posežejo po uporabi socialnih medijev in niso vsi negativni. Odvisno je od tega, kaj je namen naše uporabe digitalne tehnologije (Montag idr., 2024).
Vpliv na mlade
Za potencialne škodljive vplive socialnih omrežij so mladi še posebej ranljivi. To pa predvsem zato, ker še nimajo razvitega sprednjega dela možganov, odgovornega za nadzor impulzov, sposobnosti kritičnega mišljenja, načrtovanja ter odločanja (prefrontalni korteks). Raziskave ugotavljajo, da prej, kot so mladi izpostavljeni vplivu socialnih omrežij, večje je tveganje, da bodo kasneje razvili zasvojenost. Razvijejo lahko tudi več težav s pozornostjo, znižanim razpoloženjem, ter dosegajo nižje ocene v šoli. Prav tako pa je za to obdobje značilna večja osredotočenost na medvrstniške odnose, kar lahko še prispeva k temu vplivu (Montag idr., 2024).
Zaradi tega se več raziskovalcev strinja, da otroci in mladostniki, mlajši od 13 let, ne bi smeli biti izpostavljeni socialnim omrežjem oz. bi jih morali uporabljati pod starševskim nadzorom (Montag idr., 2024).
Poskus uravnavanja čustev
Problematično lahko postane predvsem takrat, ko se preko tega izogibamo svojim neprijetnim čustvom oz. jih poskušamo na ta način uravnavati, ali pa poskušamo zadovoljiti nekatere potrebe, ki bi jih lahko drugače zadovoljili v svojem okolju. Najpogosteje so to potrebe po pripadnosti, odobravanju drugih in nadzorom nad odnosi. Namen naše uporabe pa potem tudi narekuje način naše interakcije s tehnologijo in socialnimi omrežji. Kot večji dejavnik tveganja za problematično uporabo se je izkazala predvsem pasivna uporaba digitalne tehnologije – torej samo prejemanje neke vsebine, brez lastnega prispevka (Montag idr., 2024).
Poleg možnosti zasvojenosti z uporabo digitalne tehnologije in socialnih omrežij, pa na spletu preži še ena nevarnost. Le ta zajema vse oblike spletnega nasilja, torej medvrstniško nasilje, izpostavljenost neprimernim vsebinam za otroke ter spolno izkoriščanje preko spleta (Montag idr., 2024).
Če povzamemo, torej uporaba digitalne tehnologije ni vedno nujno škodljiva. Težava nastane predvsem takrat, ko se z uporabo digitalne tehnologije poskušamo izogniti neprijetnim čustvom ali pa z njo poskušamo zadovoljiti naše potrebe na nekonstruktiven način. Med škodljive učinke spadajo: težave s spanjem, večje tveganje za pojav depresivnih in anksioznih stanj/motenj in zdravju škodljivih vedenj ter različne oblike spletnega nasilja. Prav tako se lahko razvijejo težave s pozornostjo, znižano razpoloženje ter slabši akademski uspeh. Za problematično uporabo digitalne tehnologije in njenih škodljivih vplivov so še posebej ranljivi mladi. Zaradi tega se večina raziskovalcev strinja, da bi se morala njihova uporaba pred 13. letom omejiti (Ahmed idr., 2024; Montag idr., 2024; Purba idr., 2023).
Kako prispevajo podjetja?
Vseeno pa odgovornost za problematično rabo digitalne tehnologije ne leži le na posamezniku, pač pa določeno mero odgovornosti nosijo tudi podjetja, ki upravljajo socialna omrežja. Družbena omrežja so v veliki meri zasnovana tako, da izkoriščajo možganski sistem nagrajevanja in tako prispevajo k zasvojenosti. Uporabljajo mehanizme, ki posameznika namensko zadržujejo pri uporabi (npr. neskončno drsenje in kratki video formati), kar pa otežuje naš nadzor nad njihovo uporabo (MIRA, 2025). Problematično je tudi to, da je mnogo podjetjem v interesu to, da svoje produkte predstavljajo mlajšim uporabnikom, ter si na takšen način poskušajo zagotoviti nove stranke, ki bodo verjetno njihove produkte uporabljale tudi v odraslosti (Montag idr., 2024).
Koristnost uporabe digitalne tehnologije
Vseeno pa uporaba socialnih omrežij ni nujno vedno slaba in tudi mladi odrasli lahko od njih marsikaj pridobijo. V bistvu raziskave ugotavljajo, da ni velike povezave med časom, preživetim za zaslonom, in počutjem posameznika (Huang, 2017). Socialna omrežja imajo lahko za nekatere posameznike celo pozitivne posledice, medtem ko so za druge škodljiva ali pa nevtralna. Veliko je torej odvisno tudi od osebe in njenega načina interakcije z IKT. Lahko predstavljajo orodje in prostor za samoizražanje, pridobivanje novih socialnih in kulturnih perspektiv, grajenje odnosov, podporo, ki je drugje mogoče ne bi dobili, itd. (Montag idr., 2024).
Poleg tega so socialna omrežja in tehnologija lahko koristni tudi v različnih načinih prispevanja k skupnosti. Imajo pomembno vlogo pri širjenju znanja, pripomorejo pa lahko tudi k delovanju sosedskih skupnosti (Carton-Erlandsson idr., 2025; Gatti in Procentese, 2024).
Kako iskati ravnovesje
Digitalni odklop/razstrupljanje
Ravno zaradi vseh naštetih možnih škodljivih vplivov uporabe socialnih omrežij se vedno več uporabnikov odloča za digitalni odklop. To torej v praksi pomeni, da omejijo ali pa popolnoma prenehajo z uporabo socialnih omrežij za določen čas.
Koristnost takšne vrste odklopa potrjujejo tudi znanstvene raziskave, ki ugotavljajo pozitivne psihološke in socialne učinke. Ti se kažejo v boljši sposobnosti uravnavanja čustev, povečanju zavedanja, izboljšanju razpoloženja ter čuječnosti. Hkrati pa z digitalnim odklopom dobimo boljši vpogled v naše vrednote, povezane s tehnologijo in bolje premislimo o naših željah prihodnje uporabe. Ker se torej poveča naše zavedanje trenutka ter samozavedanje, se lahko bolje povežemo z našim »pravim jazom« in smo zaradi tega lahko bolj prisotni v svojem življenju. Bolj kot je naša uporaba digitalne tehnologije problematična, več pozitivnih učinkov lahko izkusimo ob digitalnem odklopu (Franks idr., 2023).
Z digitalnim odklopom lahko začnemo najprej z manjšimi koraki. NIJZ (2025) je navedel nekaj predlogov, kako lahko začnemo vnašati to prakso v naš vsakdanjik:
- preko načrtovanih odmorov od zaslona,
- neuporabo zaslonov med obroki,
- neuporabo zaslonov eno uro pred spanjem,
- digitalno prostih juter/večerov/vikendov,
- izklopov obvestil,
- načrtovanja aktivnosti brez digitalne tehnologije (sprehodi, druženje v živo, branje, ustvarjanje …),
- ter uporabo aplikacij za nadzor in omejevanje časa na spletu.
Če pri sebi ali pri svojih bližnjih prepoznavate problematično uporabo digitalne tehnologije, ki je več ne zmorete nadzorovati sami, pa se lahko obrnete na našo svetovalnico, Center Šteker, LogOut, na Center za duševno zdravje, Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, Psihiatrično bolnišnico Idrija ali na ostale vire pomoči in tukaj.
Avtorica: Katarina Perger, dipl. psih.
Viri:
Ahmed, O., Walsh, E. I., Dawel, A., Alateeq, K., Espinoza Oyarce, D. A., in Cherbuin, N. (2024). Social media use, mental health and sleep: A systematic review with meta-analyses. Journal of Affective Disorders, 367, 701–712. https://doi.org/10.1016/j.jad.2024.08.193
Carton-Erlandsson, L., Sanz-Guijo, M., in Quintana-Alonso, R. (2025). I Found It on Instagram: Exploring the Impact of Social Media on Public Health Communication. Public Health Nursing, 42(4), 1534–1543. https://doi.org/10.1111/phn.13554
Casale, S., Akbari, M., Seydavi, M., Bocci Benucci, S., in Fioravanti, G. (2023). Has the prevalence of problematic social media use increased over the past seven years and since the start of the COVID-19 pandemic? A meta-analysis of the studies published since the development of the Bergen social media addiction scale. Addictive Behaviors, 147, 107838. https://doi.org/10.1016/j.addbeh.2023.107838
Franks, J., Chenhall, R., in Keogh, L. (2023). Conceptual framework for temporal discontinuance experiences of social media users: What factors are responsible? Convergence, 29(1), 225–245. https://doi.org/10.1177/13548565211057517
Gatti, F., in Procentese, F. (2024). Ubiquitous processes strengthening neighbourhood communities: How neighbourhood-related social media can foster the active involvement of citizens and build resilient communities. Journal of Community in Applied Social Psychology, 34(5), e2862. https://doi.org/10.1002/casp.2862
Huang, C. (2017). Time Spent on Social Network Sites and Psychological Well-Being: A Meta-Analysis. Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, 20(6), 346–354. https://doi.org/10.1089/cyber.2016.0758
MIRA. (november 2025). Nekemične zasvojenosti v dobi digitalnih tehnologij. https://www.zadusevnozdravje.si/aktualno/novice/2025/11/nekemicne-zasvojenosti-v-dobi-digitalnih-tehnologij/
Montag, C., Demetrovics, Z., Elhai, J. D., Grant, D., Koning, I., Rumpf, H.-J., M. Spada, M., Throuvala, M., in van den Eijnden, R. (2024). Problematic social media use in childhood and adolescence. Addictive Behaviors, 153, 107980. https://doi.org/10.1016/j.addbeh.2024.107980
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (december 2025). 10. december je svetovni dan digitalne razstrupitve – čas je za digitalni odklop! https://nijz.si/obmocna-enota-maribor/10-december-je-svetovni-dan-digitalne-razstrupitve-cas-je-za-digitalni-odklop/
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (september 2024). Porast uporabe digitalne tehnologije med mladostniki. https://nijz.si/zivljenjski-slog/porast-uporabe-digitalne-tehnologije-med-mladostniki/
Purba, A. K., Thomson, R. M., Henery, P. M., Pearce, A., Henderson, M., in Katikireddi, S. V. (2023). Social media use and health risk behaviours in young people: Systematic review and meta-analysis. BMJ, 383, e073552. https://doi.org/10.1136/bmj-2022-073552
