Dotik je oblika neverbalne komunikacije, s katerim sporočamo naklonjenost in druga čustva. Njegovi prejemniki v njem običajno zaznavajo intimnost in zaupanje, ima pa več različnih pomenov, npr. naklonjenost in igrivost. Ima tudi nekaj skupnih in konsistentnih interpretacij zaradi katerih je dotik koristen v stresnih situacijah. In sicer vedno pomeni, da je oseba blizu ter namiguje, da je odnos intimen in služi kot indikator, da je pripravljena ponuditi pomoč [1].
Medosebni dotiki so pomembna tema v preučevanju socialnih odnosov odraslih. Mednje uvrščamo vedenja, kot sta držanje rok in objemi, ki so uporabljena za kazanje in nakazovanje naklonjenosti. Posamezniki, ki so pogosteje deležni medosebnega dotika naj bi imeli boljše fizično in psihološko zdravje ter boljše odnose. Prav tako medosebni dotik pomaga pri zmanjševanju psihološkega stresa [2].
Razvoj socialnega dotika
Socialni dotik je medosebni, kar pomeni, da si ga delita dve osebi, ki sta v določenem recipročnem razmerju. To so lahko dolgoletna in intimna razmerja, pa tudi bolj prehodna in površinska. Tudi pri ljudeh, ki jih nismo še nikoli srečali, lahko preko dotika sporočamo vrsto emocij in izkazujemo strinjanje z zahtevami [3].
Prvo leto življenja
Dotik je prva senzorna modalnost, ki se razvije pri dojenčku. V prvih nekaj mesecih njegovega življenja je potreben za razvoj varne navezanosti, vzpostavljanje družinskih vezi, razvoj sposobnosti samoregulacije, razumevanje simbolnih sistemov ter spoznavnih sposobnosti. Socialni dotik skrbnikov je namreč povezan z mnogimi nagradami, ko sta udobje in hranjenje, kar je pomembno za razvoj socialnih možganov. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta dotika, saj nežno božanje pri dojenčkih izzove več nasmehov kot statično [3].
Dotik pride pred vidom, pred govorom. Je naš prvi in zadnji jezik, in vedno pove resnico.
~ Margaret Atwood
Že pri devetmesečnih dojenčkih lahko opazimo zmanjšan srčni utrip in povečano odzivanje na pobude skrbnika. Starševski dotik ima vpliv tudi na kasnejše socialno – čustvene težave otrok. Socialni dotik že pri petih mesecih dojenčki uporabljajo tudi za sporočanje svojega čustvenega stanja staršem. Njegova odsotnost v zgodnjih fazah življenja ima lahko razvojne posledice skozi celo življenje, saj so takšni dojenčki bolj dovzetni za razvoj težav na področju zaznavnega procesiranja, npr. preobčutljivost [3].
Obdobje otroštva
V obdobju otroštva je prisotnega več pragmatičnega dotika kot v prejšnjem obdobju. Pomemben je predvsem dotik znotraj družine, saj napoveduje otrokovo vzdrževanje pozitivnih čustev, v fizični kontakt pa pogosteje vstopajo tudi z ljudmi izven nje, npr. učitelji. Učitelji s pozitivnim dotikom vplivajo na povečanje pozornosti na nalogo in na zmanjšanje motečega vedenja [3].
S starostjo in razvojem samostojnosti se otroci v fizične interakcije vključujejo z manj ljudmi. Naučiti jih je treba, da dotike dovolijo, ko jim to ustreza, ter se jim izognejo, ki jim ne. V tem obdobju pa ima pomembno vlogo tudi igra. Fizična igra in žgečkanje naj bi namreč imela pozitiven učinek na otroka, saj krepita socialne vezi s starši in vrstniki [3].
Obdobji mladostništva in odraslosti
V obdobju mladostništva otroci dosežejo spolno zrelost, kar vpliva tudi na spremembe v socialnem dotiku. Odziv nanj namreč močno zaznamujeta seksualna in romantična privlačnost. Učinki socialnega dotika pri mladostnikih in tudi odraslih pa niso omejeni le na takšna razmerja, temveč tudi na neromantična. Že nežen neromantičen dotik lahko aktivira nagradne sisteme v možganih in s tem povzroči zadovoljstvo [3].
Dotik in konfliktni odnosi
Dotik deluje kot varovalo pri konfliktih v romantičnih odnosih. Konflikti lahko pri posamezniku namreč povzročijo škodljive izide, npr. psihološki distres, nepravilno delovanje pomembnih fizioloških sistemov, povečano tveganje za psihiatrične bolezni, samomor in fizične morbidnosti. Proti tem posledicam dotik varuje tako, da izboljša pozitivne medosebne procese, ki sporočajo naklonjenost in vključenost. Dotik je povezan s povečano naklonjenostjo, večjo zaznano podporo partnerja, povečano intimnostjo, večjim zadovoljstvo z zvezo in lažjim reševanjem konfliktov [2].
Dotik in spopadanje s stresom
Bližina in dotik bližnjih naj bi na posameznika vplivala tako, da zmanjša njihovo reaktivnost na realne ali potencialne grožnje. Bližnji igrajo pomembno vlogo, ko se posamezniki spoprijemajo z osebnimi stresorji in pogovori o njih so pomemben kontekst, v katerih lahko bližnji vplivajo, kako posamezniki zaznavajo in se odzivajo na stresorje. Posamezniki, ki med pogovorom o stresorjih prejmejo več dotikov, zaznavajo, da so se z njimi bolj sposobni soočiti, doživljajo večje zmanjšanje v stresu in večje povečanje v samozavesti ter svoje partnerje doživljajo bolj pozitivno [1].
Posameznik ob dotiku s partnerjem zazna zmanjšanje distresa, kardiovaskularne aktivnosti, stresnega hormona kortizola in možganskih področji, ki so povezane z čustvenimi in vedenjskimi grožnjami. Taki učinki niso omejeni le na dotike s partnerjem, temveč so prisotni tudi ob dotikih z neznanci. Zagotavljanje socialne podpore v obliki objema, ki sporoča razumevanje, sprejemanje in skrb, ima boljše psihološke izide za njenega prejemnika. Poveča namreč posameznikovo zaznavanje dostopnosti podpore z dajanjem skrbi in empatije [2].
En dotik je vreden tisoč besed.
~ Harold Bloomfield
VIRI:
[1] Jakubiak, B. K. in Feeney, B. C. (2019). Interpersonal touch as a resource to facilitate positive personal and relational outcomes during stress discussions. Journal of Social & Personal Relationships, 36(9), 2918–2936.
[2] Murphy, M. L. M., Janicki-Deverts, D. in Cohen, S. (2018). Receiving a hug is associated with the attenuation of negative mood that occurs on days with interpersonal conflict. PLoS ONE, 13(10), 1–17.
[3] Cascio, C. J., Moore, D. in McGlone, F. (2019). Social touch and human development. Developmental Cognitive Neuroscience, 35, 5–11.
