Motivacija je prisotna in pomembna pri vseh dejavnostih, s katerimi se srečujemo. Veliko vlogo igra tudi pri uspešnosti izteka psihoterapije. Posamezniki, ki se v terapijo vključujejo visoko motivirani in motivacijo ohranjajo tekom zdravljenja, bodo veliko bolj verjetno dosegali dobre rezultate pri spopadanju s psihopatologijami, kot so na primer depresija, anksioznost in odvisnosti [5].
Motivacija v psihoterapiji
Motivacija je proces, ki vzpodbudi, vodi in ohranja ciljno orientirano vedenje. Je razlog za vedenja, s katerimi zadovoljujemo osnovne življenjske potrebe ali dosegamo cilje, ki nas opolnomočijo pri vsakodnevnem delovanju.
V psihoterapijo se vključijo posamezniki, ki se spopadajo z neoptimalnimi vedenji oziroma situacijami, v katerih niso sposobni normalnega delovanja ali pa trpijo za hujšo obliko psihopatologije. Cilj psihoterapije je zadovoljiti psihološke potrebe ali doseči želeno psihološko stabilnost, uspešnost pa je močno odvisna od motivacije posameznika [3].
Ljudje imamo tri osnovne psihološke potrebe – potrebo po avtonomiji, kompetentnosti in pripadnosti. Ko so zadovoljene, lahko postanemo produktivni, motivirani in zadovoljni.
~ Daniel H. Pink
Psihoterapevti stremijo k temu, da klientom pomagajo kar se da optimalno spremeniti njihovo vedenje, da bi po zaključku terapije ti lahko živeli samostojno življenje in bili z njim zadovoljni. Psihoterapevtova naloga je tako med drugim tudi, da zagotavlja in pomaga vzdrževati motivacijo klienta tekom procesa psihoterapije [3].
Pri klinični obravnavi so pomembni naslednji motivacijski konstrukti [3]:
- Psihološke potrebe, kot so npr. potreba po varnosti, pripadnosti, intimnosti, nadzoru itd.; ob neuspehu zadovoljevanja se lahko pojavijo psihopatologije ter zmanjšano subjektivno blagostanje in zadovoljstvo z življenjem;
- Motivi oziroma razlogi, ki povzročajo določeno dejanje ali nagib;
- Vrednote, po katerih se ravnamo, ko želimo doseči določen cilj ter so lahko kulturne ali osebne;
- Osebni cilji zajemajo osebne orientacije v prihodnost in ji dajejo smisel, strukturo in namen;
- Motivacija za terapijo, ki lahko izhaja iz posameznikovega trpljenja, psihološke nestabilnosti ali želje po spremembi, lahko pa tudi iz manj osebnih razlogov, kot je pritisk bližnjih ali želja po diagnozi, ki prinese določeno mero olajšanja;
- Pričakovanja, ki jih ima posameznik za terapijo, katera najpogosteje zajemajo upanje za izboljšanje blagostanja in socialnih odnosov ter strah pred stranskimi učinki in posmehom;
- Zelo pomembni so tudi cilji terapije, katere klient in terapevt postavita skupaj, saj določajo polje pomembnosti in usmerjanja pozornosti tekom terapije, vodijo načrtovanje terapije in nam pomagajo pri določanju želenih rezultatov.
Spodbuden terapevtski odnos
Vztrajanje posameznika, da doseže spremembo, ki ga psihično opolnomoči, zahteva veliko motivacije tekom različnih stopenj psihoterapije.
Nizka motivacija se lahko pojavi že pri vključevanju v terapevtski odnos. Nekateri posamezniki se za terapijo odločijo samostojno, drugi zaradi določenih duševnih motenj (npr. depresije) ne najdejo volje in motivacije za pričetek ali nadaljevanje terapije, nekateri pa se za terapijo ne odločijo samostojno, temveč na pobudo družine ali prijateljev. Pri slednjih je motivacija najbolj vprašljiva. Motivacijski upad v kasnejših fazah terapije je pogosto posledica počasnega napredovanja, nezaznavanja pozitivne spremembe, kopičenje neuspehov pri terapiji itd. [3]. Že v začetku terapije je pomembno spodbujanje dobrega terapevtskega odnosa, saj ta pri klientu spodbuja osnovne potrebe po kompetentnosti, avtonomiji ter mu pomaga pri integraciji ciljev terapije v osebnostno strukturo. Z zagotavljanem podpornega, sprejemajočega in varnega okolja terapevt še dodatno spodbudi posameznika k sodelovanju v terapiji [3].
Terapevt se lahko posluži tudi pristopa motivacijskega uglaševanja, pri katerem terapevt in klient skupaj določita proces in cilje terapije. Postavljanje jasnih ciljev je glavna motivacijska intervenca, ki se je terapevt lahko posluži, da bi s tem dosegel višjo uspešnost terapije, pri klientu pa višje zadovoljstvo z življenjem [3].
Najboljši odnos, ki ga lahko klient, ki začenja s terapijo, ima, je napolnjen z interesom, radovednostjo in predanostjo. Klientova motivacija je v tem primeru avtonomna in predstavlja mero, do katere posameznik v terapiji sodeluje neodvisno od ljudi okoli sebe ter zaradi sprememb, ki jih želi pri sebi doseči. Tak posameznik bo aktivno sodeloval s terapevtom, delil osebne in intimne izkušnje, preizkušal nova vedenja, izkazoval malo nasprotovanja in sodeloval pri intervencijah predlaganih s strani terapevta. Veliko lažje bo v terapiji vztrajal in dosegal zastavljene cilje [3][9].
Avtonomna motivacija klienta se je izkazala za še boljši napovednik uspešnosti terapije, kot dober terapevtski odnos. Prav tako bodo notranje motivirani posamezniki v terapiji dlje časa vztrajali. Predvsem pri alkoholikih se je izkazalo, da pod pritiskom drugih hitreje prenehajo s terapijo, kot če se zanjo odločijo samostojno [3].
Motivacijski intervju
Ena najpogostejših motivacijskih tehnik je motivacijski intervju. S tehniko terapevt odkriva klientovo intrinzično motivacijo in jo uporablja kot podporo in razlog za doseganje pozitivnih vedenjskih sprememb. Terapevt mora izražati veliko mero empatije, biti mora sposoben pogledati na svet skozi klientove oči, izpostavljati mora diskrepanco med sedanjim in idealnim jazom klienta ter spodbujati klientovo avtonomijo. Izjemnega pomena je terapevtova popolna naklonjenost in sprejemanje klienta brez obsojanja. Tehnika klienta in terapevta spodbuja, da se počutita kot ekipa, ki stremi k istemu cilju, kar ima na klienta velik pozitivni vpliv [5][6].
Pri tehniki je pomembno, da terapevt vzpostavi odnos, v katerem mu klient zaupa in se ob njem dobro počuti. Nato s pomočjo intervjuja najde pomembno področje, na katerem želi posameznik narediti spremembo ter ga spodbudi, da govori o razlogih, zaradi katerih si spremembe želi. V zadnji fazi poskuša terapevt klientu pomagati načrtovati, kako doseči spremembo in ga hkrati spodbujati k predanosti za spremembo [3].
Tehnika je uporabljena tako pri klinični kot zdravi populaciji. Uporablja se jo za spopadanje z blažjimi odvisnostmi od navad, za katere nimamo dovolj motivacije, da bi se jim odrekli (npr. hrana, socialni mediji itd.). Prav tako je lahko uporabljena pri fizično obolelih posameznikih, ki se borijo za svoje zdravje in ne vidijo dovolj hitrega napredka. S tehniko se lahko pripravimo na večjo življenjsko spremembo, za katero nimamo dovolj motivacije, da bi jo sprejeli in naredili. Prav tako lahko služi tudi kot dodaten motivacijski zagon pri ljudeh, ki so močneje nagnjeni k občutenju negativnih čustev, katera prevladajo nad doseganjem želenega cilja in motivacijo, ki za ciljem stoji [8].
Motivacija in psihopatologije
Tekom psihoterapije se motivacijske tehnike najpogosteje uporabljajo pri posameznikih, ki trpijo za različnimi psihopatologijo odvisnosti, najpogosteje od alkohola [1][2]. Zelo pogosto se jih uporablja tudi pri posameznikih, pri katerih so očitni depresivni simptomi kot posledica spopadanja z določeno boleznijo (npr. diabetes). Ti posamezniki zaradi neuspešnosti zdravljenja in izgube smisla obupajo nad svojim zdravjem in življenjskim zadovoljstvom ter so nujno potrebni motivacijske intervencije. Uspešnost teh intervencij pa je močno odvisna od avtonomnosti posameznika in njegove motivacijske strukture [4][9]. Prav tako se motivacijsko terapijo uporablja pri posameznikih z motnjo anksioznosti [7].
Kaj lahko spremenimo sami?
Tako v psihoterapiji kot v vsakdanjem življenju lahko s samostojnim delovanjem veliko pripomoremo k dvigu motivacije in bolj uspešnemu doseganju zastavljenih ciljev. Spodaj so navedeni načini delovanja, ki bodo pripomogli k dvigu motivacije pri opravljanju vsakdanjih obveznosti:
- Cilji, ki si jih zastaviš morajo biti jasni in kar se da enostavno zastavljeni;
- Cilje si postavljaj na način, da so merljivi;
- Osredotočaj se na korake, katere si že dosegel/la, ne na pot, ki jo še moraš opraviti;
- Ukvarjaj se s tistimi dejavnostmi, ki jih imaš rad/a;
- Ustvari in ponavljaj pozitivne navade;
- Ko nekaj dobro opraviš, si privošči nagrado (košček čokolade, kopel, izlet itd.)
- Nauči se izražanja hvaležnosti, saj občutenje hvaležnosti pripomore k več energije;
- Z več energije se bo povišala tudi raven motivacije – telovadi, preživljaj čas s prijatelji, igraj družabne igre itd.;
- Med delom načrtuj in si vzemi odmore;
- Spremeni delovno okolje, ko opaziš padec motivacije itd.
Izzivi naredijo življenje zanimivo, premagovanje izzivov pa mu daje smisel.
~ Joshua J. Marine
Viri in literatura
[1] Andersen, K., Behrendt, S., Bilberg, R., Bogenschutz, M. P., Braun, B., Buehringer, G., Ekstrøm, C. T., Mejldal, A., Petersen, A. H. in Nielsen, A. S. (2020). Evaluation of adding the community reinforcement approach to motivational enhancement therapy for adults aged 60 years and older with DSM‐5 alcohol use disorder: a randomized controlled trial. Addiction, 115(1), 69–81.
[2] Cummins, D. M. in Tobian, R. (2018). Motivational enhancement therapy for veterans with chronic pain and substance use. Health & social work, 43(4), 269–273.
[3] Holtforth, M. G. in Michalak, J. (2012). Motivation in psychotherapy. The Oxford handbook of human motivation, 441–462.
[4] Huang, C. Y., Lai, H. L., Chen, C. I., Lu, Y. C., Li, S. C., Wang, L. W. in Su, Y. (2016). Effects of motivational enhancement therapy plus cognitive behaviour therapy on depressive symptoms and health-related quality of life in adults with type II diabetes mellitus: a randomised controlled trial. Quality of Life Research, 25(5), 1275–1283.
[5] Mae Sincero, S. (9. januar, 2012). Motivation in Psychotherapy. https://explorable.com/motivation-in-psychotherapy6
[6] Miller, W. R. in Rollnick, S. (2012). Meeting in the middle: motivational interviewing and self-determination theory. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 9(1), 1–25.
[7] Muir, H. J., Constantino, M. J., Coyne, A. E., Westra, H. A. in Antony, M. M. (2019). Integrating responsive motivational interviewing with cognitive–behavioral therapy (CBT) for generalized anxiety disorder: Direct and indirect effects on interpersonal outcomes. Journal of Psychotherapy Integration, 1–15.
[8] Thomas, J. (6. marec, 2020). What Are Motivational Interviewing Techniques And How Are They Used? https://www.betterhelp.com/advice/therapy/what-are-motivational-interviewing-techniques-and-how-are-they-used/?utm_source=AdWords&utm_medium=Search_PPC_c&utm_term=_b&utm_content=118051370367&network=g&placement=&target=&matchtype=b&utm_campaign=11771068538&ad_type=text&adposition=&gclid=CjwKCAiA_9r_BRBZEiwAHZ_v13mspWej0-eLUk3iWjarBeyJSVYVLopN95fQEw7IgmZt1rwiBXyfdxoCYZIQAvD_BwE
[9] Zuroff, D. C., Koestner, R., Moskowitz, D. S., McBride, C., Marshall, M. in Bagby, M. R. (2007). Autonomous motivation for therapy: A new common factor in brief treatments for depression. Psychotherapy Research, 17(2), 137–147.
<a href=’https://www.freepik.com/photos/hand’>Hand photo created by karlyukav – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/business’>Business photo created by snowing – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/woman’>Woman photo created by prostooleh – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/business’>Business photo created by katemangostar – www.freepik.com</a>
