Pozornost je kognitivni proces, ki nam omogoča ohranjanje osredotočenosti na želen vidik prejetih informacij in namerno zanemarjanje ostalih informacij, da nam ne odvrnejo osredotočenosti od doseganja izbrane naloge in cilja. Je pomembna komponenta optimalnega kognitivnega delovanja ter učinkovitega doseganja zastavljenih ciljev [6].
Uspešen posameznik je le povprečen človek, z izjemno sposobnostjo ohranjanja pozornosti.
~ Bruce Lee
Dnevno smo obdani z ogromnim številom dražljajev
V vsakdanu smo obdani z različnimi informacijami, ki vplivajo na senzorne sisteme in posledično na ohranjanje pozornosti. Pogosto se zgodi, da nam zunanji dražljaji (npr. obvestilo na telefonu, nepričakovani zvoki) ali notranji procesi (npr. spomin, lakota) preusmerijo pozornost. Naše misli posledično postanejo vse manj osredotočene in začnejo tavati za nepomembnimi dražljaji [4]. Kognitivni sistem usmerjanja pozornosti in zanemarjanja nepomembnih dražljajev igra glavno vlogo pri učinkovitem procesiranju informacij in doseganju želenih ciljev.
Nevroznanost identificira tri anatomsko ločene sisteme, ki podpirajo delovanje pozornosti, in sicer [6]:
- sistem, ki vzdržuje pripravljenost za prejetje pomembnega dražljaja oziroma ohranja budnost organizma;
- sistem, ki usmerja pozornost in opravlja selekcijo med ne/pomembnimi dražljaji;
- sistem izvršilne pozornosti, ki spremlja konfliktnost in združevanje pomembnih informacij.
Pozornost in razpoloženje
Pomanjkanje pozornosti vodi v počasnejše in manj pravilne rezultate naloge ter celo nižje zadovoljstvo z izidi dela.
Izkazalo se je, da tudi samo razpoloženje vpliva na sposobnost ohranjanja pozornosti. Pozitivno razpoloženje, sreča oziroma splošno dobro počutje je namreč povezano z višjo sposobnostjo ohranjanja pozornosti, medtem ko depresija in distimija vplivata na težje ohranjanje pozornosti ter manjše zadovoljstvo posameznikov z rezultati nalog [4].
Podobno tudi stopnja socialne vključenosti, preko vpliva na subjektivno blagostanje, pripomore k sposobnosti ohranjanja pozornosti. Socialno vključeni posamezniki imajo bolj verjetno visoko razvito sposobnost ohranjanja pozornosti, medtem ko se osamljenost povezuje z nižjim subjektivnim blagostanjem in posledično slabšo pozornostjo [4].
Vpliv dejavnikov delovnega okolja
Delovno okolje zajema širok sklop dejavnikov, ki močno vplivajo na ohranjanje pozornosti in posledično na delovno uspešnost.
Pogostost motečih dražljajev
Okolje, ki omogoča več motečih dražljajev, povečuje verjetnost, da posameznik pozornost usmeri na dražljaje, ki niso povezani z nalogo, ki jo opravlja. Tako delovno okolje je značilno predvsem za odprte pisarne, kjer v enem prostoru delo opravlja več ljudi, delavci pa so tako izpostavljeni več slušnim in vidnim dražljajem, ki lahko povzročijo upad pozornosti. Upad pozornosti vodi v manjšo učinkovitost, višji kognitivni stres ter večjo fizično in psihično utrujenost. Delodajalci bi morali v skladu z zagotavljanjem okolja, ki pripomore k boljši pozornost, zaposlenim nuditi samostojne delovne prostore, s čimer bi zmanjšali število motečih dejavnikov [9].
Na drugi strani pa lahko tudi delo v skupini, preko večjega občutka socialne vključenosti, pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in posledično na sposobnost ohranjanja pozornosti. Za uspešno delovanje v skupini in ohranjanje pozornosti na naloge, ki so od posameznika zahtevane, je potrebno ustvariti načrt dela. Pomembno je namreč, da je vsem v skupini jasno, kaj so njihove naloge in cilji, ki jih želijo doseči, da lahko pozornost usmerijo v pravo smer. Ko se cilji (in s tem usmerjanje pozornosti) med posamezniki v skupini razlikuje, so ti počasnejši doseganju teh ciljev [3].
Opremljenost delovnih prostorov
Glede opremljenosti pisarn (npr. rastline, slike, hrana, suvenirji) in vpliva opremljenosti na pozornost in delovno produktivnost, se pojavljajo deljena mnenja. V 20. stoletju je namreč prevladovalo mišljenje, da urejeno in minimalistično okolje (1) pripomore k zmanjšanju števila motečih dražljajev in s tem motenj pozornosti ter hkrati (2) za podjetij ne predstavlja finančnih obremenitev v smislu nakupa rastlin in ostalih pisarniških dodatkov [7].
Zadnje raziskave pa kažejo, da predvsem z rastlinami obogatena delovna mesta pripomorejo k večji produktivnosti in blagostanju delavcev. Izpostavljenost naravi namreč izboljša sposobnost ohranjanja pozornosti. Rastline na delovni prostor in zaposlene vplivajo, ker [7]:
- naj bi se posledično izboljšala kakovost zraka oziroma naj bi pri zaposlenih prevladovala miselnost, da je kakovost zraka boljša;
- z rastlinami obogateno delovno okolje spodbuja človeško fiziologijo in sposobnost usmerjanja pozornosti;
- z rastlinami obogatena okolja delavcem sporočajo, da želi vodstvo izboljšati njihovo delovno okolje in jim omogočiti boljše pogoje za delo, kar nanje pozitivno vpliva, spodbuja produktivnost in splošno zadovoljstvo.
Dejavniki okolja pa vplivajo tudi na oblikovanje delovnih kognitivnih shem. Nekateri od teh dejavnikov so zaprtost, svetlost in barve prostora. Dejavniki, kot so umetna svetloba in zaprtost prostorov, ki ne omogoča pogleda na zunanje življenja ali naravo ter jih delavci ne povezujejo s prijetnimi aktivnostmi namreč sporočajo, da je prostor namenjen izključno delu. Zaradi dejavnikov okolja se aktivira delovna kognitivna shema, ki nam sporoča, kaj se od nas v določenem okolju pričakuje – profesionalnost, izogibanje motečim dejavnikom, ohranjanje pozornosti na nalogo in izogibanje interakcijam z drugimi posamezniki. V takih okoljih je sposobnost ohranjanja pozornosti višja, pogosto pa upade motivacija in zadovoljstvo z delom [2].
Zvočni dražljaji kot motilci dela
Zvočni dražljaji močno vplivajo na raven koncentracije, stresa in delovne produktivnosti. Z zmanjševanjem hrupa v okolju ali s sprostitvenimi programi dosegamo višjo koncentracijo in posledično višjo produktivnost [8]. Hrup oziroma zvočni dražljaji (zvonjenje telefonov, govor drugih zaposlenih v ozadju, zvoki tipkovnice) v pisarnah so tudi eden največjih problemov ohranjanja pozornosti, katerega zaposleni zaznajo pri delu [1].
Zanimiv zvočni dražljaj, ki vpliva na učinkovitost dela, je glasba. Glasba načeloma dviga posameznikovo razpoloženje in čustveno stanje ter sproža možgansko delovanje, ki omogoča sprostitev. Glasba je pogosto uporabljena v restavracijah, nakupovalnih centrih, trgovinah, bolnišnicah in celo v psihoterapevtskih pisarnah. V teh okoljih pozitivno vpliva na zaposlene, saj jim popestri delovnik, znižuje stres in anksioznost, omogoča hitrejše opravljanje nalog in celo boljše ohranjanje pozornosti. Raziskave izpostavljajo tudi povečano zadovoljstvo na delovnem mestu. Vpliv glasbe pa je močno odvisen od vrste glasbe, ki jo poslušamo [5][10].
Pomembne so predvsem naslednje ugotovitve [5]:
- pri določenih, predvsem kognitivnih nalogah, so posamezniki najbolj učinkoviti v tišini, glasba ali hrup v ozadju pa oba nižata raven pozornosti in učinkovitosti;
- glasba v ozadju (ne glede na vrsto glasbe) pri kognitivno zahtevnih nalogah, negativno vpliva na ohranjanje pozornosti, vendar je vpliv majhen;
- glasba z besedilom zmoti posameznike pri nalogah, ki zahtevajo bralno razumevanje ali poslušanje;
- ko je glasba posameznikom ali zelo všeč, ali pa jim močno ni všeč, pozornost na nalogo močno upade, medtem ko nevtralna glasba na pozornost nima velikega vpliva;
- glasba v ozadju pripomore k boljši pozornosti in manjši nagnjenosti k nepomembnim dražljajem, ko opravljamo vsakdanja ali rutinska opravila, ki v manjši meri zahtevajo aktivnost višjih kognitivnih funkcij.
Delo na daljavo
Komunikacijska tehnologija nam danes omogoča delo na daljavo, kar pomeni, da zaposleni dela ne opravljajo več izključno v prostorih delodajalca. Delo od doma ima številne prednosti, med katerimi so najpomembnejše avtonomija, fleksibilnost ter možnosti globalnega sodelovanja. Prav tako pa delo od doma predstavlja tudi pomanjkljivosti, kot sta na primer težji nadzor in usmerjanje delo zaposlenih ter ločevanja zasebnega in delovnega okolja [2].
Okolje, v katerem delamo, namreč močno vpliva na kognicijo in uspešnost zaključenega dela. Večino delavcev, ki delajo od doma, opravljajo delo kognitivne narave (analiziranje in evaluacija podatkov, načrtovanje…), za katerega je potrebne veliko pozornosti. Pogosto pa delovnega okolja nimajo priložnosti preoblikovati v okolje, ki bi jim omogočalo največjo produktivnost [2].
Pisarne oziroma delovna okolja podjetij so pogosto oblikovana tako, da posamezniku sporočajo, da je to okolje izključno delovno (umetna svetloba, manj barvitosti, praktično pohištvo, ki ne omogoča veliko udobja itd.), medtem ko so domača okolja pogosto oblikovana tako, da sporočajo udobje in sprostitev, dodaten motilni dejavnik pa predstavlja dejstvo, da se prostori pogosto uporabljajo tudi za prostočasne aktivnosti posameznika. S tem prostor posamezniki manj povezujejo z delom in delavno pozornostjo ter posledično med delom pozornost težje ohranjajo na delovnih nalogah [2]. Pri delu od doma oziroma v domačem okolju je pomembno, da delovni prostor oblikujemo primerno delu ter ga, če imamo možnost, uporabljamo izključno za delo.
Viri in literatura
[1] Banbury, S. P. in Berry, D. C. (2005). Office noise and employee concentration: Identifying causes of disruption and potential improvements. Ergonomics, 48(1), 25–37.
[2] Burmeister, C. P., Moskaliuk, J. in Cress, U. (2018). Office versus leisure environments: Effects of surroundings on concentration. Journal of Environmental Psychology, 58, 42–51.
[3] Fabbri, M., Frisoni, M., Martoni, M., Tonetti, L. in Natale, V. (2018). Influence of time-of-day on joint Navon effect. Cognitive processing, 19(1), 27–40.
[4] Hobbiss, M. H., Fairnie, J., Jafari, K. in Lavie, N. (2019). Attention, mindwandering, and mood. Consciousness and cognition, 72, 1–18.
[5] Huang, R. H. in Shih, Y. N. (2011). Effects of background music on concentration of workers. Work, 38(4), 383–387.
[6] Knight, M. in Mather, M. (2013). Look out—it’s your off-peak time of day! Time of day matters more for alerting than for orienting or executive attention. Experimental aging research, 39(3), 305–321.
[7] Nieuwenhuis, M., Knight, C., Postmes, T. in Haslam, S. A. (2014). The relative benefits of green versus lean office space: Three field experiments. Journal of Experimental Psychology: Applied, 20(3), 199–214.
[8] Norlander, T., Moås, L. in Archer, T. (2005). Noise and stress in primary and secondary school children: noise reduction and increased concentration ability through a short but regular exercise and relaxation program. School Effectiveness and School Improvement, 16(1), 91–99.
[9] Seddigh, A., Berntson, E., Danielson, C. B. in Westerlund, H. (2014). Concentration requirements modify the effect of office type on indicators of health and performance. Journal of environmental psychology, 38, 167–174.
[10] Shih, Y. N., Huang, R. H. in Chiang, H. S. (2009). Correlation between work concentration level and background music: A pilot study. Work, 33(3), 329–333.
<a href=’https://www.freepik.com/photos/people’>People photo created by rawpixel.com – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/people’>People photo created by wayhomestudio – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/business’>Business photo created by ArthurHidden – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/technology’>Technology photo created by karlyukav – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/music’>Music photo created by Racool_studio – www.freepik.com</a>
<a href=’https://www.freepik.com/photos/people’>People photo created by ArthurHidden – www.freepik.com</a>
