Biti mama ni le vloga. Je pravo poslanstvo! Tako pomembno je. Ne mislim ti zdaj na srce in ramena položiti še dodaten občutek bremena. Moj namen je ravno obratno, da te razbremenim, da ti sporočim, da narediš že dovolj.
Ali mame zmoremo vse same?
Seveda, da ne. Niti ni bilo nikoli mišljeno, da naj bi zmogle vse same. Ampak pogosto od sebe pričakujemo vse in še več. Potem pa smo nad sabo še razočarane, češ da nismo dovolj potrpežljive, ko nam poči. Normalno, da poči, če pa smo si zadale preveč. Če želimo ostati mirne, si moramo že vnaprej določiti prioritete in se osredotočati na njih, ne pa poskušati imeti nadzor nad vsem.
Ko smo doma z otroki, hitro pademo v past, da želimo, da bi bilo vse popolno. Da bi bil dom urejen, obroki pravočasni, otroci siti in zadovoljni, partner prisoten, me pa mirne in zbrane. A družinsko življenje preprosto ni popolno. Je živo, nepredvidljivo, polno presenečenj, drobtin, razlitih sokov in neštetih vprašanj, ki nestrpno čakajo na odgovore.
Idealen svet ni hkrati tudi realen svet in tega ne moremo niti pričakovati. Zrelo je, da pričakujemo in sprejmemo, da se dan ne bo nikoli odvil, kot bi pričakovali v idealnem svetu. Vmes bodo vedno prišle stvari, ki jih nismo načrtovali in celotna hišica iz kart se nam bo sesula, če bomo pričakovale, da se bo vse odvilo, kot smo si zamišljale. Če pa zastavimo svoj čas preživet z družino na temeljih prioritet, potem puščamo veliko prostora za spontanost, za resnično življenje, za nepričakovane trenutke ljubezni.
Jaz svoje prioritete določam glede na vrednote, ki jih želim negovati v naši družini. Moje vrednote niso nadzor, popolnost ali 100% učinkovitost, pač pa ljubezen, mir in veselje. Na podlagi teh vrednot oblikujem čas s svojimi otroki tako, da ko se pojavi potreba ali priložnost, dam prednost uveljavljanju vrednote. Npr. če se eden od mojih otrok udari, ravno ko na mizo dajem hrano, bom vse skupaj pustila in šla k otroku, da ga objamem. Ker je to moja prioriteta, ne pa hrana. Seveda je hrana tudi pomembna, ampak lahko počaka.
Ko se odločim, da je v določenem trenutku pomembneje potrditi svojo vrednoto kot pa izpeljati načrt učinkovitosti, sem na koncu dneva zadovoljna in mirna. Ni mi pomembno, da smo za večerjo jedli nekaj drugega in da je enemu od otrok zmanjkalo časa, da si umije zobe in da sem po tleh pobirala hrano. Napolnjuje me to, da vem, da sem bila do svoje družine ljubeča in da sem se veselila njihove družbe.
Ugotovi, kaj je zate vredno v življenju in si te stvari postavi za prioritete. Vse ostalo bo ob sadovih ljubezni in veselja zbledelo v svoji nepomembnosti.
Osredotoči se na to, kar je res pomembno in uživaj s svojo družino!
