Bralec_ka, koliko kljukic že imaš?
To ni še en prispevek, ki bi bralca_ko opominjal, da je že čas, da si na svojem seznamu odraslosti naredi kakšno kljukico. To prav tako ni prispevek, ki bi bralcu_ki predstavil seznam kriterijev, ki jih je potrebno doseči pred tridesetim letom. To je prispevek za vse tiste mlade ali mlade po srcu, ki mislijo, da imajo na svojem seznamu odraslosti premalo kljukic, da bi si lahko rekli, da so odrasli. Življenje se najbrž ne konča pri številki 30. To je prispevek, ki bo bralca_ko prepričal, da pred tridesetim ne rabi niti ene kljukice zato, da bi si lahko rekel_la, da je odrasel_la. Niti pred in niti po tridesetem.
Kljukice=kriteriji
Najprej bi vam rada pojasnila, kaj mislim pod besedo »kljukice«. Namigujem na kriterije odraslosti. V psihologiji so to mejniki, ki jih moraš doseči, če si želiš reči, »Zdaj sem pa odrasel_la.«. Številne raziskave so se ukvarjale s tem, kateri kriteriji morajo biti doseženi, da si posameznik_ca lahko reče, da je odrasel. V grobem obstajajo objektivni in subjektivni kriteriji. Prvi so vidni navzven v obliki dosežkov, materialnih lastnin, sem spadata tudi družina in partnerska zveza. Samo »imeti nekaj ali nekoga« ni dovolj, da je nekdo odrasel. Pomembna je tudi duševna oz. osebnostna zrelost, ki je subjektivni kriterij. Sem spada marsikaj, med drugim tudi to, da posameznik zna zrelo komunicirati (sam s sabo in z drugimi), da je čustveno stabilen, da se zaveda, kaj mu je v življenju pomembno, da je njegovo vedenje predvidljivo, da si postavlja cilje za svojo prihodnost in da skladno s temi cilji tudi deluje.
Novo razvojno obdobje
Četudi niti subjektivni kriteriji očitne ne morejo zaobiti storilnosti, sama vseeno bolj po teh, presojam svojo odraslost. Je pa to, po čemer ljudje presojajo odraslost verjetno bolj odvisno od družbe same. Ko so bili moji starši mladi, so natanko vedeli, kaj jih časa čez npr. 10 let. Ko je bila moja mama stara isto, kot sem zdaj jaz, sem bila jaz stara dve leti. Nekoč je bil torej prehod iz mladostništva v odraslost precej oster. Danes pa se ta prehod vse bolj podaljšuje, ker so okoliščine drugačne. Dlje se šolamo, raziskujemo alternative, preizkušamo različne načine življenja, prihodnost glede zaposlitve je negotova in podobno. To podaljšano obdobje imenujemo prehod v odraslost, pripadnike tega novega razvojnega obdobja pa mladi odrasli. Značilnost tega obdobja je tudi optimizem glede kvalitete življenja, financ, medosebnih odnosov in glede prihodnosti.
Socialni koledar
Kljukice na socialnem koledarju ob dogodkih, kot so poroka, dosežek finančne neodvisnosti, prvi otrok res niso dovolj, da bi se samo po teh presojala odraslost. Socialni koledar odraslosti se mora v družbi nujno posodobiti. Ker dela krivico vsem tistim, ki mogoče nimajo pogojev, da bi objektivne kriterije lahko dosegli. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki mogoče nikoli ne bodo dosegli določenih subjektivnih kriterijev. Lahko imajo kronično duševno bolezen, zaradi katere občasno ne morejo nadzorovati svojega vedenja. Tudi tem posameznikom delamo krivico, ko govorimo o kriterijih. Nismo vsi enaki, nimamo vsi enakih pogojev in zato se mi včasih zdi, da je nesmiselno sploh govoriti o katerihkoli kriterijih odraslosti. Ker samo še poglabljajo neenakosti, ki v družbi že obstajajo.
Potencialna rešitev
Dobro, da nam znanost da nek osnovni vpogled v to, kdo je potencialno lahko odrasel. Vseeno pa se mi zdi, da se potem teh kriterijev preveč oprimemo, ker gre za neke jasne in logične opredelitve odraslosti. Rešitev vidim v tem, da se odraslost presoja bolj arbitrarno. To pomeni, da naj bo ločnica med prehodom v odraslost in odraslostjo bolj prepustna in odvisna od posameznika do posameznika. Kruto se mi zdi, da nekomu, ki zaradi takih ali drugačnih pogojev, rečemo, da ni odrasel, ker nima določenih objektivnih ali subjektivnih pogojev. Vsak po svojih zmožnostih in v svojem tempu!
Komunikacija s sabo
Ko na socialnih omrežjih gledaš, kaj vse so dosegli drugi ti pa ne, se prosim ustavi in si reči: »Dovolj je bilo,« in pojdi stran od telefona ali računalnika. Takrat vzemi list papirja in nanj napiši najmanj 30 stvari, za kateri si hvaležen_na, da jih imaš v svojem življenju. Na koncu pojdi še enkrat skozi ta seznam in za vsako stvar še enkrat reči hvala. Tak način komunikacije s sabo ti bo pomagal pri tem, da sam_a vidiš, da imaš v svojem življenju ogromno stvari, na kateri si lahko ponosen_na. Zavedaj se tudi, da ljudje na socialna omrežja objavljamo samo pozitivne dogodke in samo na podlagi objav ne moreš sklepati, kako srečna je v resnici tista oseba.
Moja kriza
Za ta blog sem se odločila, ker se poslavljam od prehoda v odraslost (starostno gledano) in neumorno drvim v zgodnjo odraslost. Tudi mene vsake toliko malenkost dajeta melanholija in negotovost, ker se mi zdi, da sem nekaj zamudila. Takrat si rečem: »Mateja, vse ob svojem času. Bolje počasi, kot pa z zlomljeno nogo.« Nekako tako sebe poskušam motivirati. Zdi se mi, da je na številki 30 prevelik pritisk. Kot, da se pred 30im zgodi vse in po 30em nič. Dragi bralec_ka želim, da ti ne bi živel_la samo za kljukice na fiktivnih kriterijih odraslosti. Prosim te, da do naslednjega bloga razmisliš o stvareh/osebah, za katere si vesel_la, da jih imaš v svojem življenju.
Viri:
Galanaki, E. in Leontopoulou, S. (2017). Criteria for the Transition to Adulthood, Developmental Features of Emerging Adulthood, and Views of the Future Among Greek Studying Youth. Europes Journal of Psychology, 13(3), 417– 440.
Wysota, M. (2014). Subjective and Objective Indicators of Adulthood. V M. Wysota, in K. Admaczyk, (ur.), Functionind of Young Adults in a Changing world (str. 17–34). Krakov: Libron.
Fotografija Roža, sneta 18.11.2020 (https://www.pexels.com/photo/yellow-petaled-flower-in-white-mug-2228585/)
Fotografija You are enough, sneta 18.11.2020 (https://www.pexels.com/photo/you-are-enough-text-669988/)
Fotografija What are you thankful for, sneta 18.11 (https://www.pexels.com/photo/person-holding-whiteboard-2928146/)
