Otroci in mladostniki se po svoji naravi bojijo nepredvidljivih razmer in so zaradi pomanjkanja socialne moči pogosteje kot odrasli izpostavljeni negativnim posledicam stisk[1]. Stresne situacije, kot je trenutna epidemija koronavirusa v Sloveniji in po svetu, s seboj prinašajo občutke negotovosti, strahu in zmedenosti, zato je ustrezen pristop staršev ali drugih oseb, ki jim otroci zaupajo ključnega pomena. Kljub temu, da težje razumejo novice iz medijev, občutijo drugačno vzdušje, ki vlada v družbi in doma. Po tretjem letu starosti si otroci že lahko predstavljajo negativne ali ogrožajoče posledice, ki trenutno niso prisotne, a bi lahko bile[2], zaradi česar so zaskrbljeni. Pri mlajših otrocih se pretirana obremenjenost s stresnimi situacijami kaže kot nemir, jok, brezvoljnost, močenje postelje, težave s spanjem in apetitom ter iskanje pozornosti (npr. pogosto postavljanje vprašanj)[3][4]. Otrokom je pri premagovanju stresnih situacij potrebno pomagati in jim omiliti čustvene stiske. Če opazimo, da otrokovo spremenjeno vedenje traja dlje kot dva tedna, je potrebno poklicati profesionalno pomoč (npr. družinski pediater, svetovalni centri).

Vloga odraslih oseb

Družinski člani in pomembne druge osebe igrajo pomembno vlogo pri otrokovi interpretaciji in obdelavi stresnih situacij, prilagajanju nanje in premagovanju težkih življenjskih razmer[1]. K večji odpornosti na stresne dejavnike pripomorejo njegove izkušnje sprejemanja s strani staršev. Pri tem zadostuje že prisotnost zgolj ene odrasle osebe, ki otroka podpira in odobrava. V splošnem lahko odrasli otrokom in mladostnikom nudijo dober model vedenja pri reševanju problemov, motiviranju in drugih strategijah spoprijemanja[5]. Drugi varovalni dejavniki, ki omilijo delovanje stresnih dejavnikov so otrokova iznajdljivost, radovednost, prilagodljivost, aktivno reševanje problemov, kritično mišljenje in optimizem[1]. Poleg podpornih odnosov med otrokom ali mladostnikom in njihovimi pomembnimi osebami je pomembna tudi socialna opora njihovih vrstnikov[1], ki prav tako lahko omili negativne posledice stresnih dejavnikov.

Pomoč otrokom ali mladostnikom v stresnih situacijah

Otrokom in mladostnikom v stiski pomaga pogovor z osebo, ki jim zaupajo. Ta naj bo izveden čim bolj iskreno in na način, ki je prilagojen njihovi starosti[6]. Če so otroci v družini zelo različnih starosti, je pogovor smiselno izvesti z vsakim posebej in jim tako čim bolj prilagoditi način podajanja informacij[7].

V primeru trenutne situacije koronavirusa je tako otrokom v prvi triadi osnovne šole priporočeno predstaviti le enostavne informacije in dejstva o bolezni ter jim ob tem zagotoviti, da si odrasli prizadevamo na njihovo varnost in zdravje, sami pa k temu lahko pripomorejo z izvajanjem higienskih rutin kot je umivanje rok[4]. Otroci in mladostniki v kasnejših triadah osnovne šole običajno postavljajo veliko vprašanj in si zamišljajo možne načine izida stresnih situacij. Vloga odraslega pri tem je, da jim pomaga ločiti resničnost od govoric in izmišljenih informacij. Pri razlagah mladostnikom v srednjih šolah pa smo lahko bolj nazorni. Podamo jim lahko preverjene vire informacij o virusu in jih čim bolj spodbujamo k sprejemanju družinskih odločitev o delitvi gospodinjskih opravil in načrtov[4]. Pogovor je idealna možnost posredovanja informacij iz medijev na filtriran način, saj odrasli na podlagi poznavanja otroka odločijo katere informacije posredovati in le-te prilagoditi njihovi starosti in razumevanju[8]. V sklopu tega se skušajte izogibati spremljanju medijev ob prisotnosti otrok različnih starosti[7]. Otrokom ali mladostnikom povejte, da ste jim na voljo za pogovor in odgovarjanje na njihova vprašanja. Če želijo, jih sami obveščajte o poteku in spreminjanju situacije.

Pomembno je, da stresnih situacij ne zanikamo z izjavami »saj ni nič«, saj se težkih razmer zagotovo zavedajo. Njihovi strahovi lahko izvirajo prav iz nevednosti in nezadostnih ali napačnih informacijah o trenutnih razmerah, zato se je na njihovo zaskrbljenost smiselno odzvati s tem, da prisluhnemo njihovim vprašanjem, se odzovemo na njihove stiske in pomisleke, jim damo prave informacije in jim pokažemo konstruktivne načine spoprijemanja s situacijo (npr. preusmerjanje pozornosti s hobiji, ki jih imamo radi, pa zanje prej nismo imeli časa). Na drugi strani ni zaželeno pretirano poudarjanje stiske v smislu »ne vemo, kaj se bo zgodilo«, ki prav tako ne pripomore k zmanjševanju zaskrbljenosti otrok ali mladostnikov[3]. Potrebno je ostati miren, vendar ne brezbrižen ali paničen.

Če se sami počutite anksiozne in nemirne, sprva umirite sebe, nato pa preko pogovora skušajte pomagati otroku[8]. Pojasnjena situacija lahko otroke in mladostnike nekoliko pomiri in jim da občutek nadzora nad situacijo[4]. Ozavestite jih o vedenjih, s katerimi lahko sami pripomorejo k izboljšanju stresne situacije  (npr. z umivanjem rok se lahko obranim bolezni), sami pa bodite dober zgled vedenja. Pokažete jim lahko tudi lažje tehnike sproščanja kot so tehnike globokega dihanja (npr. tehnika 4-7-8: vdihnemo skozi nos in štejemo do štiri, zadržimo dih in štejemo do sedem, izdihnemo pa skozi usta in štejemo do osem; celoten krog ponovimo 3x) in jim osvetlite njihov pomen–umiritev živčnega sistema. Dobro je, da odrasli izkazujejo zaupanje v družbene ukrepe, saj se bodo tako smiselni zdeli tudi otrokom in mladostnikom. Zaželeno je tudi ohranjanje podobne dnevne rutine kot prej (npr. upoštevanje šolskega urnika, načrtovanje časa za igro in sproščanje)[9], pozornost pa naj bo usmerjena na vsakodnevne aktivnosti in prijetne razbremenilne dejavnosti[6]. Mlajše otroke je smiselno čim bolj vključevati v skupna opravila kot so peka, kuhanje, branje knjig, družabne igre ipd. Glede na to, da otrokom in mladostnikom pri spoprijemanju pomaga tudi socialna opora vrstnikov, jim omogočite telefonske ali video klice svojim prijateljem. V splošnem skušajte v stresnih situacijah najti in se osredotočiti na kakršnekoli pozitivne vidike dogodkov (npr. izolacija nam omogoča več časa za družinske aktivnosti).

 

Vloga odraslega je ključna pri otrokovem ali mladostnikovem doživljanju stresnih razmer. Prilagojen pogovor, dober model vedenja, ohranjanje dnevne rutine in vključevanje v skupna opravila otrokom pomagajo pri spoprijemanju s stresnimi situacijami. Uspešno spoprijetje s trenutnimi razmerami lahko otroku da potrditev, da stiske zmore premagati, kar mu bo pomagalo pri spoprijemanju s stresorji v kasnejšem življenju.

Možni viri pomoči pri spremenjenem vedenju otroka
  • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana (tel: 01 583 75 00)
  • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor (tel: 02 234 97 00)
  • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper (tel: 05 627 3555)

 

[1] Boyden, J. in Mann, G. (2005). Children’s risk, resilience, and coping in extreme situations. Handbook for working with children and youth: Pathways to resilience across cultures and contexts, 3, 26. 

[2] Zupančič, M. (1996). Izbrane teme iz predmeta Razvojna psihologija II. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.

[3] Veršič, E. (2020). Razvojna psihologinja: Starši, ostanite mirni, a ne brezbrižni. Ljubljana: MMC RTV SLO. Pridobljeno 22.4.2020 s https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/razvojna-psihologinja-starsi-ostanite-mirni-a-ne-brezbrizni/517024

[4] National association of School Psychologists (2020). Helping Children Cope With Changes Resulting From COVID-19. Bethesda, MD.

[5] Turton, R., Straker, G. in Mooza, F. (1990). The experiences of violence in the lives of township youth in “unrest” and “normal” conditions. South African Journal of Psychology, 21(2), 77–84.

[6] Kodrič, J. (2020). Kako otrokom predstaviti COVID19? Ljubljana: Univerzitetni klinični center.

[7] Jonas, D. (2020). Talking to Kids about the Coronavirus. New York: Cope With School.

[8] Ehmke, R. (2020). Talking to Kids About the Coronavirus. New York: Child Mind Institute.

[9] De La Cruz, D. (2020). Talking to Teens and Tweens About Coronavirus. New York Times Company.