Depresivno razpoloženje je precej pogost pojav. Prav vsak se občasno počuti upadlo, žalostno, nesrečno ali obupano. Včasih se vzroka za takšno razpoloženje zavedamo – morda smo ravno prekinili partnersko zvezo, morda nam je kdo od bližnjih umrl, morda nismo naredili pomembnega izpita ali pa je to pridružena motnja kateri od telesnih bolezni. Vendar pa je včasih naše razpoloženje povsem na dnu brez očitnega razloga – lahko je posledica dolgotrajnega kopičenja problemov, občutka nemoči pri soočanju z vsakdanjim stresom, in na koncu še sami ne vemo, kaj je pravzaprav vzrok takšnega razpoloženja in občutkov. Vendar to še ne pomeni depresije. Takšna reakcija je povsem normalen odziv na izgubo ali pretiran stres. Razpoloženje pa lahko preraste v resno motnjo, ko začne vztrajati in nas ovira pri normalnem vsakdanjem življenju.
Ko postanejo občutki depresije zelo močni, lahko občutimo, kot da ni vredno živeti, da življenje nima smisla in si želimo umreti. Če takšni občutki in negativne misli ne izginejo, je pomembno, da poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Iskanje pomoči ni šibkost, temveč jasen znak razgledanosti in zavedanja sebe, saj se zavedamo občutkov in tega, da se sami z njimi ne moremo soočiti. Mnogi ljudje se na določeni točki življenja zavedajo, da se mnogo težje soočajo s problemi, kot so se v preteklosti. Ni potrebno, da smo notranje močni ves čas – krepost je v tem, da si takrat, ko imamo težave s soočanjem, priznamo težave ter pomoč tudi poiščemo.
Pri ljudeh se depresija kaže skozi vrsto različnih simptomov, ki se lahko med posamezniki razlikujejo:
+ Občutki nesrečnosti in pretirane žalosti, ki nočejo izginiti.
+ Izostanek občutka uživanja v življenju. Nezmožnost uživanja v aktivnostih, ki so vam bile v preteklosti užitek.
+ Močna utrujenost, pomanjkanje energije ter motivacije.
Če kateri od zgoraj naštetih simptomov vztraja več kot dva tedna, je potrebno upoštevati možnost depresije. V tem primeru je potrebno obiskati osebnega zdravnika in skupaj z njim ugotoviti, ali imate tudi katere od naslednjih simptomov:
+ Občutek brezvoljnosti in obupa.
+ Težave pri koncentraciji in sprejemanju tudi preprostih odločitev.
+ Ponavljajoče se misli o smrti in samomoru, občasno tudi poskusi.
+ Občutek krivde.
+ Občutek nesmiselnosti življenja.
+ Pomanjkanje apetita ali prenajedanje ter posledično izgubljanje ali pridobivanje telesne teže.
+ Izguba samozavesti in občutka lastne vrednosti.
+ Splošna negativnost in pojavljanje negativnih misli o življenju.
+ Socialni umik – izogibanju druženju s prijatelji, vse več časa raje preživimo sami.
+ Motnje spanja, kot sta nespečnost in pogosto zbujanje med spanjem.
+ Razdražljivost, anksioznost (tesnoba), nepotrpežljivost, jeza.
+ Sovraštvo do samega sebe.
+ Izguba spolnega poželenja.
+ Nepojasnjene bolečine.
+ Upočasnjeno mišljenje in/ali gibanje.
+ Izguba stika z realnostjo ali celo halucinacije.
Če se počutite depresivno, teh občutkov ne zadržujte v sebi. Zelo pomembno je, da o tem z nekom govorite – z družino, prijateljem, učiteljem, mentorjem, partnerjem, usposobljenim svetovalcem. Komurkoli se vam zdi, da lahko najlažje zaupate. Če se nikomur ne zaupate, se lahko kaj hitro zatečete k neustreznim strategijam spoprijemanja, kar pa vam bo na dolgi rok nakopalo še veliko več težav in še poslabšalo negativne občutke. Nekateri ljudje tako začnejo uživati večje količine alkohola, se zatekajo k uporabi drog, samopoškodovanju, stradajo ali se prenajedajo. Nič od naštetega na dolgi rok ne prinese nič dobrega.
