Že več kot desetletje sem mama. Imam torej polno izkušenj. Ker se mi zdi ta vloga v družbi izredno pomembna in ker želim biti drugim mamam v podporo, sem se odločila, da z vami delim nekaj modrosti, ki sem si jih skozi izkušnjo materinstva nabrala.
Razmišljam in razmišljam, kaj bi lahko bila naslednja tema, a se nekako ves čas vrtim okrog enih in istih stvari.
Skupni imenovalec mojih misli bi lahko poimenovala požrtvovalnost. Mami ni težko odložiti svojih potreb, da bi zadovoljila potrebe svojih otrok.
Hočem reči, da je mama vedno v pripravljenosti odložiti svoje potrebe, vedno je v pripravljenosti sebe dati na drugo mesto, četudi ji je to naporno ali pa celo nemogoče. Rada bi se dala na drugo mesto, rada bi najprej poskrbela za vse potrebe svojih otrok, a včasih pač ne zmore. Njene nezadovoljene potrebe od znotraj kričijo in tresejo cel njen notranji sistem.
Znotraj nje se dogaja potres, zaradi konflikta med njenimi prioritetami kot mama, kar je vedno dobrobit otrok, in njenimi prioritetami kot človek ali ženska, kar pa je poskrbeti za svoje lastne potrebe.
Med takšnim potresom začne ženska hiteti, zdi se ji, da ji zmanjkuje časa, da bi lahko za vse poskrbela. Ampak v paniki se potres stopnjuje, vedno več potreb postaja nezadovoljenih na obeh straneh, najbolj pa ena glavnih potreb, in sicer po povezanosti.
Rešitev bi lahko bila dihanje. To nam v prvi vrsti omogoči, da se povežemo sami s sabo in s tem odpremo tudi prostor povezovanja z drugimi, z našimi otroki.
S počasnim in umirjenim dihanjem umirimo naš odziv živčnega sistema, da bi zbežali iz situacije ali pa se v njej borili.
Obstaja pa še en odziv živčnega sistema in sicer, da zamrznemo. Ta odziv se na ven kaže tako, da vzamemo v roke telefon in se izgubimo v informacijah s spleta ali da kako drugače z mislimi odtavamo stran od tega trenutka. Vidi se tudi v tem, da nimamo energije, da bi šli za otrokom in se le na daleč deremo za njim.
Spet lahko pomaga dihanje, a tokrat drugačno, bolj energično, hitro.
V prvem primeru rabimo živčni sistem umiriti, v drugem pa spodbuditi.
Koristno je imeti veščine obvladovanja nihanj našega živčnega sistema, da lahko hitro ukrepamo, ko nastopi kriza – dihanje.
Dolgoročno pa je še bolj koristno živeti umirjeno, uravnoteženo življenje, v katerem imamo čas poskrbeti za vse naše potrebe. To nudi odlično podlago za zadovoljitev vseh potreb naših otrok.
Mame smo izredno požrtvovalne, še posebej ko gre za naše otroke, a pomembno je, da odlično poskrbimo zase in za svoje potrebe. Le tako bo naša požrtvovalnost tudi nekaj štela, le tako se bo naša ljubezen do naših otrok izražala na zares pristen način. Le tako bodo naši otroci tudi dejansko imeli nekaj od naše požrtvovalnosti.
Poskrbi zase in vse ostalo se bo skoraj samo od sebe postavilo na pravo mesto.
