Nedolgo nazaj je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v klasifikaciji vseh bolezni zasvojenost z videoigrami opredelila kot duševno motnjo. Definirajo jo kot “oslabljen nadzor nad igranjem, zaradi česar ima le-to za igralca prednost pred drugimi interesi in dejavnostmi.“ [4]. Čeprav je posameznik manj aktiven na področjih osebnih odnosov, dela ali šole, ga to v tem primeru ne odvrne od igranja videoiger [4].
Kdaj igranje videoiger postane problem?
Kljub temu da večina igralcev videoiger s tem nima kliničnih težav, strokovnjake skrbijo določena vedenja posameznikov, ki se teh (prekomerno) poslužujejo. Zanje igre predstavljajo dolgotrajno in ponavljajočo se navado, ki lahko škoduje njihovemu delovanju v realnem svetu, medosebnim odnosom in/ali moti uresničevanje izobraževalnih ali poklicnih ciljev [6].
Pomembno je vedeti, da igranje videoiger samo po sebi ne predstavlja zasvojenosti, če ne vpliva na ostala področja posameznikovega življenja. Prav tako diagnozo zasvojenosti z videoigrami lahko postavimo šele, če se dogajanje odvija eno leto ali več [6].
Prednosti in slabosti igranja računalniških iger
Čeprav nam je igranje videoiger poznano predvsem kot nekaj slabega, ima tudi nekaj prednosti. Igranje iger je lahko pozitivno, vendar le v primeru, da poiščemo igre s koristno vsebino in pri igranju upoštevamo ustrezne omejitve. [2].
| PREDNOSTI | SLABOSTI |
| Neuspeh je ključ do uspeha – pri veliko računalniških igrah je na začetku na voljo več življenj, kar igralec lahko razume tako, da ni nič narobe, če ti v življenju kdaj spodleti [1]. | Nasilje – pri posameznikih, ki igrajo nasilne videoigre, se kažeta zmanjšana aktivnost možganskih področij, ki nadzorujejo samokontrolo, in povečana čustvena vzburjenost [2]. |
| Večja sposobnost reševanja problemov – ob igranju skoraj vsake računalniške igre mora igralec uporabljati sposobnosti reševanja problemov in kritičnega mišljenja, kar povečuje tudi zmožnost prilagajanja in kognitivne fleksibilnosti [1]. | Zasvojenost – ob igranju videoiger se v našem telesu sprošča dopamin, kar nam daje občutek užitka in sporoča našim možganom, naj “igranje ponavljajo še večkrat“ [2]. |
| Ohranjanje aktivnega uma – računalniške igre lahko pripomorejo k izboljšanju spomina in razpoloženja, posledično pa obstaja tudi manjša možnost za razvoj Alzheimerjeve demence [1]. | Nadomeščanje socialnih stikov – posamezniki se kmalu lahko začnejo počutiti, kot da se ob igranju računalniških iger družijo s soigralci, vendar pa druženje v virtualni obliki gotovo ne more nadomestiti osebnega druženja s prijatelji [2]. |
| Večja hitrost procesiranja informacij – videoigre od igralca pogosto zahtevajo hitro obdelavo senzoričnih informacij in hitro ukrepanje, zato tudi v realnem življenju različne informacije hitreje obdelajo in se nanje odzovejo, pri tem pa niso površni [1]. | Večja možnost za razvoj depresije in anksioznosti – raziskave so pokazale, da otroci, ki igrajo videoigre 2 ali več ur na dan, pogosteje kažejo simptome depresije kot tisti, ki igrajo manj [3]. |
| Boljše opravljanje vizualnih nalog – izkazalo se je, da so igralci videoiger boljši pri sledenju več “predmetom“ hkrati, izločanju nepomembnih informacij, “preskakovanju“ med opravili in 3D mentalni rotaciji [1]. | Zmanjšanje sposobnosti koncentracije – obstaja korelacija med časom, ki ga posamezniki preživijo ob igranju videoiger in njihovo zmožnostjo, da ostanejo osredotočeni na točno določeno stvar [3]. |
Kako vemo, da je igranje videoiger pri osebi “preseglo vse meje“?
Nekateri znaki, ki nakazujejo na to, da posameznik prekomerno igra videoigre, so:
- slaba samokontrola nad igranjem (npr. vse daljše in pogostejše igranje ali nezmožnost ustaviti igranje);
- dajanje prednosti igranju iger pred drugimi življenjskimi interesi in vsakodnevnimi aktivnostmi;
- nadaljevanje ali celo povečanje pogostosti igranja kljub negativnim posledicam;
- spremembe v osebnem ali družinskem življenju ter na socialnem, izobraževalnem ali poklicnem področju;
- trajanje takšnega vedenja vsaj 12 mesecev (čeprav se to lahko skrajša, če so izpolnjene vse diagnostične zahteve in so simptomi resni) [5].
Kako si lahko pomaga posameznik, ki ima problem s prekomernim igranjem računalniških iger?
Lahko se zgodi, da se videoiger poslužujete do mere, ko to skrbi že vas same in se zavedate, da to ni dobro za vaše osebno in socialno življenje. V tem primeru obstaja nekaj korakov, s katerimi lahko poskušate zmanjšati to vedenje, preden postane še bolj težavno [5]:
- spremljajte, koliko časa porabite za igranje računalniških iger, in opredelite, ali to vedenje moti vaše “realno“ življenje;
- če obstaja možnost, prosite vaše družinske člane ali prijatelje za objektivne informacije glede vaših igralnih navad;
- vzemite si vsaj nekaj ur/dni za “odmor“ od računalnika in igranja;
- poskusite vzbuditi interese, ki niso povezani z igranjem videoiger;
- opomnite se, kakšne so prednosti preživljanja časa v naravi in življenja v “realnem času“ – oboje človeku omogoča, da je v določenem trenutku res prisoten in pozoren [5].
Viri
[1] Anderson, R. (2016). 7 Reasons to Play Computer Games. Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/blog/the-mating-game/201603/7-reasons-play-computer-games?fbclid=IwAR30c12m7YgZftexabk8abQjexx_8e3MULBeYav1UWYO47J4NnXB7_sH3QI
[2] Bartholomew, J. (2019). Video Games: Pros and Cons. Utah Valley Pediatrics. https://www.uvpediatrics.com/topics/video-games-pros-and-cons/
[3] Bernstein, R. (2017). Exploring the Pros and Cons of Video Gaming. Concordia University Texas. https://online.concordia.edu/computer-science/pros-and-cons-of-video-gaming/
[4] MG. (2017). WHO zasvojenost z videoigrami prepoznava kot duševno motnjo. Dnevnik. https://www.dnevnik.si/1042796039
[5] Stevens, J. (2020). How Much Is Too Much? When Video Gaming Becomes a Disorder. Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/us/blog/mind-matters-menninger/202012/how-much-is-too-much-when-video-gaming-becomes-disorder
[6] Video Game Addiction (b.d.). Psychology Today. https://www.psychologytoday.com/intl/basics/video-game-addiction?fbclid=IwAR0TZTBO8za7EphQpEYbF8PlWAXSpeezavbeLjbnqjFdx7ScvPDlRNweIzA
