Želeli bi vas bolje spoznati. Kdo ste, kaj počnete in kje ste zaposleni?
Sem diplomirana radiološka inženirka in magistrica poslovnih ved, zaposlena na Kliničnem inštitutu za radiologijo. Večino časa opravljam dela radiološke inženirke svetovalke na CT in MR diagnostiki, delno pa tudi delam na področju managementa na Nevroradiološkem oddelku.
Kaj vas je pripeljalo do odločitve za vaš poklic?
Po končani gimnaziji sem želela opravljati enega od zdravstvenih poklicev in tako po naključju “pristala” na radiologiji. Ker sem po nekaj letih poleg svojega primarnega poklica začela opravljati tudi dela namestnice in kasneje vodje, sem se s študijem ob delu za ta dela tudi ustrezno izobrazila (Univerzitetni študij – kadrovski management ter Magisterij iz posl. ved).
V medijih in komentarjih lahko zaznamo negativen odnos do zdravstvenih delavcev. Kako se ob tem počutite?
Počutim se razočarano, nemočno.
Moti me odnos ljudi, ki mislijo, da se na vse spoznajo, predvsem pa me moti medijsko prirejanje informacij.
Kaj bi si želeli, da bi javnost vedela in razumela, da bi se počutili bolje?
Želim si, da se javnost ne bi kar naprej vmešavala v vsako situacijo. Razumem pacientove pravice, ampak stvari gredo velikokrat tudi čez rob.
Kako ste, po vašem mnenju, zdravstveni delavci prikazani v medijih?
Zelo slabo, na nas se dnevno “zliva” gnev javnosti.
Ste se kdaj znašli v situaciji, ko vam je bilo nerodno povedati, kaj ste po poklicu? Če ja, bi lahko z nami delili to situacijo?
Nerodno mi je bilo oz. mi je povedati, da sem zaposlena v UKCL. Večinoma se začnejo takoj debate o čakalnih vrstah, aferah …
Kakšne stiske ali izzive doživljate pri opravljanju dela?
Svoje delo z veseljem opravljam, je pa vedno več pacientov, ki bi me radi “učili”, kako naj delam.
Kako vaša služba vpliva na vas in vaše duševno zdravje?
V službo grem še vedno z veseljem, saj svoje delo rada opravljam in čeprav je toliko slabih stvari, se najdejo tudi taki pacienti, ki so ti hvaležni za prijazno besedo in podporo. Vesela sem, ko tu pa tam kdo koga pohvali.
Kakšne tehnike ali prakse vam pomagajo pri ohranjanju duševnega zdravja v okviru delovnega okolja?
Veliko mi pomeni, da se s sodelavci odlično počutim, da smo kolegialni in si med seboj pomagamo.
V službi nas velikokrat “reši” humor.
Kaj je tisto, kar vas motivira in razveseljuje, da opravljate poklic še naprej?
Predvsem me motivirajo in razveseljujejo moji kolegi in zdrav timski duh.
Kje pa vidite največje ovire?
Politika, mediji, posledično negativna nastrojenost javnosti in seveda vodstvo in organizacija tako velike organizacije, kot je UKCL (čez 8000 zaposlenih).
Na delovnem mestu se bolje počutimo, če imamo dobre odnose. Kakšen odnos doživljate od sodelavcev in nadrejenih v vašem delovnem okolju?
Sodelavci v ožjem timu so enkratni, zelo dobro sodelujemo tudi z vsem zaposlenimi na Nevrološki kliniki.
Kako ocenjujete podporo, ki jo prejemate od svojih nadrejenih glede vašega duševnega zdravja?
Podporo? Sicer obstajajo službe, vendar mislim, da so bolj same sebi namenjene.
Kako se spopadate s stresom, ki ga lahko povzročajo izzivi v odnosih med zaposlenimi in nadrejenimi?
Skušam se umiriti z različnimi tehnikami, ki sem se jih naučila: hipnoza, EFT, meditacija, hoja v naravi.
Kaj menite, kaj je potrebno, da bi se lahko izboljšali odnosi na delovnem mestu?
Zaposleni tega ne bomo mogli urediti, dokler sta politika in mediji tako uspešni pri podpihovanju javnosti proti zdravstvu.
Prav tako je vse preveč “zdravih pacientov”, ki so prepričani, da jim vse pripada in ker ne znajo uporabljati ZKP, gredo direktno na urgenco.
Kako bi opisali idealno delovno okolje, ki bi podpiralo dobre odnose med zaposlenimi in nadrejenimi?
Predvsem si želim, da bi imeli vsaj delovna sredstva in okolje, v katerem bi lahko delo nemoteno opravljali. Želim si tudi dovolj časa, da bi se lahko vsakemu pacientu lahko ustrezno posvetili. Predvsem pa si želim normalno časovno obremenitev, ki sloni na zakonodaji.
Bi nam zaupali, koliko ur povprečno oddelate vsak mesec? Vam to ustreza?
Povprečno delam med 200 in 230 urami na mesec. Ne ustreza mi nočno delo in delo med prazniki, vikendi (kar je posledica pomanjkanja kadra).
Veliko je govora tudi o prostem času zdravstvenih delavcev, številu dni dopustov … Kako bi ocenili svoj prosti čas?
V primerjavi z začetkom moje delovne poti imam po 35-ih delovne dobe več prostega časa. Svoj prosti čas skušam preživeti predvsem tako, da se spočijem in sproti naberem nove moči.
Imam 55 dni dopusta. Izgleda veliko. Če pa seštejemo vse vikende in praznične dni v letu, ki jih moram oddelati (in so ostali, ki imajo 30 dni LD doma), potem ta številka ne izgleda več tako visoka…
Kako vaša zaposlitev vpliva in če vpliva na bližnje osebe v vašem življenju?
Glede na to, da je mož tudi zdravstveni delavec, je razumevanje vzajemno in podpora maksimalna.
V vseh letih se je družinsko življenje moralo maksimalno podrejati službi, študiju, izobraževanju. Na začetku je bilo potrebno veliko usklajevanja, odrekanja, prilagajanja… Čeprav smo otroka in prosti čas z njima postavili na 1. mesto, sta bila hitro samostojna in odgovorna.
Ste že kdaj razmišljali o odpovedi oz. spremembi kariere?
Približno na polovici moje delovne kariere ter po koncu univerzitetnega študija sem resno razmišljala o spremembi kariere in “odhodu” iz zdravstva. Bila sem tudi že v ožjem izboru kandidatov za službo v javni upravi.
Kaj bi si želeli, da se v prihodnosti izboljša, da bi bilo vaše duševno zdravje še boljše?
Manjše obremenitve, boljši delovni pogoji, delovni čas omejen po veljavnem zakonu, ki velja za vse, za zdravstvene delavce pa žal ne.
Bi želeli še kaj sporočiti?
Želela bi si, da bi pacienti zapisali tudi pozitivne komentarje. Velikokrat nas kdo tudi pohvali.
___________________________
Namen projekta Duševno zdravje zdravstvenih delavcev v sklopu Društva za psihološko svetovanje Kameleon je ozaveščati javnost o subjektivnem doživljanju zdravstvenih delavcev in s tem krepiti razumevanje ter povezovanje na družbeni ravni.
Če ste zdravstveni delavec (radiolog, medicinska sestra, zdravnik, zdravstveni tehnik, klinični psiholog itd.,), vabljeni k izvedbi intervjuja!
Oblikovali smo 22 vprašanj, ki zaobjemajo področje duševnega zdravja v odnosu do javnosti, delovnega okolja in vpliva na zasebno življenje. Vprašanja so postavljena v obliki strukturiranega ali polstrukturiranega intervjuja. Na vprašanja lahko odgovorite sami (strukturiran intervju), z veseljem pa bi z vami tudi izvedli pogovor v živo (polstrukturiran intervju npr. prek Zooma ali v živo v Ljubljani) in tako pisanje prepustite nam. Intervju bosta izvajala študenta in magistrica psihologije ter se bo za namene transkripcije pogovor snemal. Več informacij o projektu najdete tukaj.
