Šale, vici, komedije, videoposnetki živali, »memi«, stand-up nastopi in nepričakovani nerodni pripetljaji so samo nekateri od načinov, kako ljudje poskrbimo za svoje razvedrilo in dobro voljo. Načinov, kako se zabavati in kaj vse se ljudem zdi smešno, je ogromno, saj vsak posameznik tekom odraščanja oblikuje svoj individualen in edinstven smisel za humor.
Humor je kognitivno-zaznavni proces, saj situacija postane smešna in zabavna šele na podlagi dveh poti možganskega procesiranja. Posameznik mora v dogodku, ideji, šali, vicu, fotografiji ali besedilu najprej zaznati neskladje med dvema ali več elementi in to neskladje razrešiti (npr. vzpostaviti povezavo med dogodkom in nepričakovanim izidom). Ta nenavadna in nepričakovana rešitev se v naslednjem koraku poveže s pozitivnimi občutki razposajenosti in zabave [1].
Poznamo različne stile humorja, ki se razlikujejo glede na to, ali je humor usmerjen k drugim osebam ali k posamezniku, ki se šali, ter glede na to, ali ima humor pozitivne ali negativne učinke na vključene ljudi [2]:
- Samokrepitveni humor – Usmerjen je k sebi in gre za poskus izboljšanja samopodobe, vendar vključuje stopnjo sprejemanja in strpnosti do drugih, kar pomeni, da za druge osebe ni škodljiv ali žaljiv.
- Samopodcenjevalni humor – V ozadju sta želja po sprejemanju s strani drugih ljudi in težnja po izboljšanju in poglabljanju medosebnih odnosov, navzven pa se kaže kot pogoste šale na svoj račun, šaljivo samoponiževanje in (namerno) nerodno in štorasto vedenje.
- Agresivni humor – Gre za poskus izboljšanja samopodobe preko zaničevanja, zbadanja, zasmehovanja in poniževanja drugih oseb (npr. seksistične in rasistične šale).
- Pripadniški humor – Uporaba humorja z namenom očarati in zabavati druge osebe ter sprostiti napeto vzdušje, vendar brez poniževanja in zasmehovanja sebe ali drugih ljudi.
Stili humorja se povezujejo tudi z določenimi osebnostnimi lastnostmi in vedenjskimi vzorci. Samokrepitveni humor se pozitivno povezuje s samozavestjo, odprtostjo za izkušnje, notranjim lokusom nadzora in psihološkim blagostanjem [2][3]. Pripadniški humor se pozitivno povezuje z zadovoljstvom v odnosih, ekstravertnostjo, razigranostjo, intimnostjo in prevladujočim pozitivnim razpoloženjem [2] ter negativno z občutki osamljenosti in zavrnjenosti ter spregledanosti s strani družbe [4]. Prav tako raziskave kažejo, da se agresivni humor pozitivno povezuje s sovražnostjo in jezo, samopodcenjevalni humor pa z osebnostno lastnostjo nevroticizma, zaskrbljenostjo, nižjo samopodobo, tesnobo in prevladujočim negativnim razpoloženjem [2]. Oba zadnja omenjena stila humorja se negativno povezujeta z odpuščanjem drugim osebam, ko te storijo napako in nas prizadenejo [5], in kontrolo emocij ter zaupanjem v medosebne odnose [6].
Humor lahko služi tudi kot način spoprijemanja z obremenilnimi in stresnimi situacijami, za kar obstaja več razlag. Ena od možnosti je, da procesi, ki so vključeni v humor, porabijo vse kognitivne kapacitete, zato posameznik pozornosti ne more usmerjati na negativne vidike problema [7]. Prav tako je mogoče, da pozitivna čustva, ki jih doživljamo ob humorju, izničijo negativna čustva, povezana s stresno situacijo. Nenazadnje Vaillant [8] predlaga, da humor omogoča, da obremenjujočo situacijo ali dogodek pogledamo z drugega, manj ogrožajočega zornega kota in se tako distanciramo od dogodka in težav. Sodobnejše raziskave [9] ugotavljajo, da tako negativne oblike (agresiven, zlonameren, razdiralen humor) kot pozitivne oblike (neškodljiv, igriv, povezovalen humor) humorja prispevajo k spoprijemanju s težavami, vendar ima pozitivni humor večje učinke na povečanje pozitivnih občutkov in zmanjšanje negativnih. Pozitivni humor naj bi namreč v večji meri prispeval k ponovni in bolj optimalni oceni situacije, negativni humor pa k distanciranju od težav.
HUMOR V PARTNERSKIH IN PRIJATELJSKIH ODNOSIH
Rezultati študij kažejo, da je humor med potencialnima partnerjema pomemben že v fazi spoznavanja. Izkazalo se je, da je stopnja privlačnosti in romantičnega zanimanja žensk za moške udeležence eksperimenta naraščala s pogostostjo šal in drugih poskusov teh moških, da bi žensko nasmejali in razvedrili [10]. Obratnih učinkov (torej, ko so ženske poskusile zabavati moške) na stopnjo zanimanja pa raziskovalci niso našli. Podobno sta odkrila tudi M. Tornquist in Chiappe [11], in sicer so udeleženci njune raziskave pokazali višjo stopnjo zanimanja za romantično razmerje z osebo na fotografiji, če je bila oseba opisana kot zabavna.
Humor je ena izmed najbolj zaželenih lastnosti pri izbiri partnerja, saj nakazuje na sociabilno in sprejemljivo osebnost, hkrati pa ga osebe lahko razumejo kot napoved, da bo zveza s to osebo zabavna in dinamična [10]. V dolgotrajnih zvezah so možje in žene bolj zadovoljni z zakonom, če se partnerja ujemata v smislu za humor, saj to razumeta kot znak globlje povezanosti in ujemanja njunih osebnosti [12]. Skozi čas se lahko preko pogostega preživljanja časa s prijatelji in drugimi osebami, ki so nam blizu, navzamemo njihovega stila humorja, tudi če tak stil pred druženjem s to osebo za nas ni značilen. Raziskave kažejo, da se to dogaja predvsem pri pripadniškem humorju [13].
HUMOR NA DELOVNEM MESTU
Pozitivni učinki humorja se kažejo tudi na delovnem mestu, in sicer raziskave [14] kažejo, da samokrepitveni humor prispeva k poročanju o pozitivnem mentalnem stanju, kar pa se povezuje tudi s povečanim zagonom za delo. Prav tako so v raziskavi posamezniki z bolj izraženim pripadniškim stilom humorja v večji meri prispevali k timskemu humorju, tj. k internim šalam in zabavanju skupine ob opravljanju delovnih nalog. Humor ugodno deluje tudi na mentorske odnose na delovnem mestu, in sicer se pogostost mentorjeve rabe humorja pozitivno povezuje z zadovoljstvom praktikantov z mentorstvom, hkrati pa prispeva k povečani predanosti in zavezanosti delu [15].
Po drugi strani pogosta raba agresivnega humorja mentorja ali nadrejenega prispeva k temu, da praktikanti in zaposleni njun odnos zaznavajo bolj negativno [16]. B. Plester [17] predlaga, da je namen humorja na delovnem mestu predvsem popestritev dolgočasnih in monotonih delovnih nalog, razvoj tesne povezanosti med sodelavci in hkrati način spoprijemanja z napetimi situacijami ter način zmanjševanja direktivnosti ukazov ali razporejanja zadolžitev, ki jih nadrejeni predajajo zaposlenim.
Viri in literatura
[1] Vrticka, P., Black, J. M. in Reiss, A. L. (2013). The neural basis of humour processing. Nature Reviews Neuroscience, 14(12), 860-868.
[2] Martin, R. A., Puhlik-Doris, P., Larsen, G., Gray, J. in Weir, K. (2003). Individual differences in uses of humor and their relation to psychological well-being: Development of the Humor Styles Questionnaire. Journal of Research in Personality, 37(1), 48–75
[3] Ford, T. E., Lappi, S. K. in Holden, C. J. (2016). Personality, humor styles and happiness: Happy people have positive humor styles. Europe’s Journal of Psychology, 12(3), 320–337.
[4] MacDonald, K. B., Kumar, A. in Schermer, J. A. (2020). No laughing matter: How humor styles relate to feelings of loneliness and not mattering. Behavioral Sciences, 10(11), 1-8.
[5] Hampes, W. (2016). The relationship between humor styles and forgiveness. Europe’s Journal of Psychology, 12(3), 338-347.
[6] Veselka, L., Schermer, J. A., Martin, R. A. in Vernon, P. A. (2010). Laughter and resiliency: A behavioral genetic study of humor styles and mental toughness. Twin Research and Human Genetics, 13(5), 442–449.
[7] Strick, M., Holland, R. W., Van Baaren, R. B. in Van Knippenberg, A. (2009). Finding comfort in a joke: Consolatory effects of humor through cognitive distraction. Emotion, 9(4), 574-578
[8] Vaillant, G. E. (2000). Adaptive mental mechanisms. Their role in a positive psychology. American Psychologist, 55(1), 89-98.
[9] Samson, A. C. in Gross, J. J. (2012). Humour as emotion regulation: The differential consequences of negative versus positive humour. Cognition & Emotion, 26(2), 375–384.
[10] Hall, J. A. (2015). Sexual selection and humor in courtship: A case for warmth and extroversion. Evolutionary Psychology, 13(3), 1-10.
[11] Tornquist, M. in Chiappe, D. (2020). The role of humour production and humour receptivity in perceived romantic interest. Psychology & Sexuality, 11(3), 212-224.
[12] Baumgardner, S. in Crothers, M. (2014). Close relationships and well-being. V: Positive psychology (str. 249-279). Essex: Pearson Educaton Limited .
[13] Hunter, S. C., Fox, C. L. in Jones, S. E. (2016). Humor style similarity and difference in friendship dyads. Journal of Adolescence, 46, 30-37.
[14] Romero, E. J. (2005). The effect of humour on mental state and work effort. International Journal of Work Organisation and Emotion, 1(2), 137-149.
[15] Love, Z. M., Bowler, J. L. in Bowler, M. C. (2020). The influence of humor on workplace mentoring and employee attitudes. Social Behavior and Personality: An International Journal, 48(9), 1-12.
[16] Mesmer-Magnus, J., Guidice, R., Andrews, M. in Oechslin, R. (2018). The effects of supervisor humour on employee attitudes. Journal of Management Development, 37(9), 697-710.
[17] Plester, B. (2009). Healthy humour: Using humour to cope at work. Kotuitui: New Zealand Journal of Social Sciences Online, 4(1), 89–102.
