Ena izmed glavnih metod obrambe v boju s COVID-19 je socialno distanciranje, ki zajema vsa ključna področja človekovega družabnega življenja, kjer smo ljudje v interakciji drug z drugim – od druženja v restavracijah, gostilnah, knjižnicah, športnih objektih, centrih za aktivnosti do organiziranih koncertov, porok, piknikov in drugih srečanj. Vendar pa držanje socialne distance lahko kmalu preide v socialno izolacijo, pri čemer ima slednja lahko pomembne negativne učinke na naše telesno in duševno zdravje. Socialna izolacija lahko vodi k osamljenosti, tj. neugodni subjektivni izkušnji, ki nastane zaradi diskrepance med posameznikovimi pričakovanji in željami glede socialnih odnosov ter njegovimi dejanskimi socialnimi interakcijami [1]. Socialno izolacijo pa v času epidemije lahko spremljajo še strah (pred okužbo, pomanjkanjem osnovnih sestavin, izgubo zaposlitve ali socialnih stikov), občutki tesnobe (zaradi negotove prihodnosti), slabše splošno počutje, stres, zdolgočasenost ipd. Negativni psihološki učinki socialne izolacije pa so manjši, če se posameznik za karanteno odloči sam [2].
Socialna izolacija je lahko povezana tudi s telesno neaktivnostjo, pogostejšim kajenjem in zlorabo alkohola, nezdravim načinom prehranjevanja, depresivnimi simptomi [3], introvertiranostjo, slabšimi socialnimi spretnostmi ter posttravmatsko stresno motnjo (npr. le-ta je bila 4x pogostejša pri otrocih v karanteni v primerjavi s tistimi, ki so dneve preživljali enako kot prej [1]) [4]. Vse to lahko v skrajnih primerih rezultira v upadu kognitivnega delovanja [5], kardiovaskularnih boleznih, demenci ter prezgodnji smrti, še posebej pri osebah z nižjim socialnoekonomskim statusom in posameznikih v pozni odraslosti [4, 6]. Večina starostnikov namreč nima oz. ima omejen dostop do tehnologije ter socialnih omrežij, ki nas v teh časih »rešujejo« pred osamljenostjo. Dolgoročno je socialna izolacija povezana s povečano umrljivostjo za skoraj tretjino [6, 7], dlje trajajoča obdobja socialnega distanciranja pa imajo lahko podobne učinke. Socialna izolacija ima tako na umrljivost podoben učinek kot ga imata debelost in zloraba substanc [6]. Dosedanje raziskave kažejo, da negativni učinki socialne izolacije in osamljenosti doletijo vsakega šestega ali celo vsakega četrtega posameznika [6].
Socialna izolacija ima tako še posebej močan vpliv na nekatere posamezne skupine ljudi [1] kot so:
- osebe z obstoječimi telesnimi ali duševnimi težavami
- starejši ljudje, ki živijo sami ali v oskrbovalnih domovih
- posamezniki, ki zaradi zaprtja šol, podjetij in športnih objektov doživljajo pomembne spremembe vsakdana (npr. šolarji, študenti, zaposleni, ki so morali delo začasno odložiti)
- osebe, ki so nedavno doživele hospitalizacijo ali smrt bližnjega
- okužene osebe, ki so stigmatizirane
- žrtve družinskega nasilja
- skrbniki (otrok, starejših ipd.)
- nezaposleni ali osebe z nizkim socialnoekonomskim statusom
- osebe, ki živijo same ali imajo omejeno socialno mrežo
Poznavanje skupin ljudi s povečanim tveganjem za pojav negativnih posledic socialne izolacije nam lahko pomaga pri načrtovanju prvih korakov pomoči, saj osvetli posameznike, ki pomoč potrebujejo najhitreje.
Prva pomoč in odkrivanje socialne izolacije
Pomoč in podporo osamljenim posameznikom bi morali nuditi vsi ljudje na vsakodnevni ravni. Na ravni strokovne zdravstvene pomoči pa imajo primarni osebni zdravniki edinstveno vlogo pri odkrivanju osamljenosti, saj posameznike sistematično spremljajo dalj časa. Pri tem je dobro upoštevati tudi podatek, da vsak peti posameznik k osebnem zdravniku primarno pride zaradi težav socialne narave, namesto zdravstvene [8]. Medicinsko osebje lahko pacientom postavlja odprta vprašanja (tj. na katere ni možen enoznačen odgovor) kot so: »Kako poteka vaše spanje/prehranjevanje v zadnjem času?«, »Kako ste se počutili v preteklem obdobju?«, »Kakšno je vaše počutje sedaj?«. Vprašanja, vezana na osamljenost, pa so lahko: »Kako pogosto občutite pomanjkanje prijateljev/družbe?«, »Kako pogosto se počutite izpuščene?« in »Kako pogosto se počutite izolirane od drugih?« [9]. Posameznike, ki na ta vprašanja odgovorijo z »občasno« ali »pogosto« lahko smatramo za rizične, zato je zanje priporočena nadaljnje spremljanje in/ali obravnava. Navedena vprašanja lahko uporabljamo tudi v vsakodnevnem življenju (npr. pri družinskih članih, prijateljih).
Nadaljnje preprečevanje
Za preprečevanje socialne izoliranosti strokovnjaki predlagajo načrtno presejalno odkrivanje (ang. screening) osamljenosti, svetovanje in pogovor o čustvenem doživljanju preko videoklicev, promociji telesne aktivnosti ter digitalno podporo starostnikom (zagotavljanje opreme in učenje uporabe tehnologije) [1, 4]. Nekateri bolj ustvarjalni predlogi pa vključujejo petje v virtualnem pevskem zboru, plesna vadba preko računalniških kamer ter spletni tečaji risanja. V Avstraliji so se domislili tudi kartic z oznako #ViralKindness, ki jo ljudje dobijo v svoj poštni nabiralnik ali na socialna omrežja ter jih tako spodbujajo k dobrosrčnim dejanjem (npr. nakupovanje ali prevzem zdravil za ljudi v soseski, ki to težje opravijo sami) [10].
Vloga socialnih predpisovalcev
V tujini se v zadnjem času uveljavlja praksa t.i. socialnih predpisovalcev (ang. social prescriber), ki zbirajo in posredujejo informacije o lokalnih virih socialne opore ljudem s čustvenimi, socialnimi ali praktičnimi vsakodnevnimi težavami [1, 11]. Sestavlja jih mreža strokovnjakov iz različnih področij, kot so zdravstveni strokovnjaki, raziskovalci, socialni delavci, prostovoljci in drugi. Tako na primer posredujejo kontakt posameznikov, ki nudijo nakupovanje za ljudi, ki tega ne zmorejo opravljati sami ali pa priporočijo lokalna prostovoljna društva in centre, kjer se zbirajo ljudje s podobnimi stiskami. Usposobljeni so tudi za izvajanje svetovanja, coachinga, klicnih linij pomoči, spremljanje duševnega stanja (preko telefonskih klicev ali preverjanje na domu) kot tudi za nudenje pomoči pri zdravem hujšanju in prehrani, vzdrževanju telesne kondicije ter učenju uporabe tehnologije in spleta.
Kljub napisanim pa se je potrebno zavedati, da sta socialna izolacija in osamljenost dva različna pojava, čeprav kažeta enake negativne posledice. Z navedenimi intervencijami lahko načrtno vplivamo na zmanjšanje socialne izolacije, medtem ko ukrepi morda ne bodo zadostovali za manjšo pojavnost osamljenosti med nekaterimi ranljivimi skupinami ljudi [6].
V Sloveniji bi med socialne predpisovalce lahko uvrstili spletno stran Prostovoljstvo.org, ki je eden izmed projektov Slovenske filantropije. Ta spletna stran na enem mestu zbira vse aktualne podatke o prostovoljnem delu v Sloveniji ter tako povezuje prostovoljce in ljudi, ki potrebujejo različne oblike pomoči.
Se počutite osamljene?
V primeru osamljenosti, so v Sloveniji na voljo različne oblike pomoči:
- Zaupni telefon Samarijan, ki omogoča brezplačno 24 urno pomoč za klic v duševni stiski vsem ljudem (tel: 116 123)
- Brezplačni klepetalnik Čvekifon za starejše, kjer lahko preko telefonskih linij klepetate z drugimi starejšimi (tel: 080 38 07)
- E-svetovalnica Društva Kameleon, ki nudi psihološko svetovanje na tedenski ravni
- Pregled prihajajočih dogodkov in prireditev v slovenskem vodiču Napovedniku, zraven pa lahko povabite tudi svoje znance in prijatelje ali pa spoznate nove ljudi, ki se udeležujejo družabnih dogodkov
- Vključitev v Dnevni center aktivnosti za starejše Ljubljana, Maribor ali Koper, ki omogoča druženje in raznolike vsakodnevne aktivnosti (od učenja tujih jezikov do športnih aktivnosti v dvorani in na prostem)
Kako lahko sam pomagam osamljenim?
- Pokliči, piši ali kako drugače kontaktiraj osebe, s katerimi že dalj časa nisi v stiku (še posebej tiste, ki sodijo med zgoraj naštete ranljive skupine). Iskreno jih vprašaj po njihovem počutju, poteku vsakdana, fizičnem in duševnem zdravju, aktivnostih in hobijih, s katerimi se ukvarjajo v zadnjem času ipd. Omogoči jim prostor za izpoved morebitne stiske in jih ob tem poslušaj, saj boš že s tem storil veliko. Predlagaš lahko tudi aktivnost, ki jo izvajata skupaj (npr. sprehod, igranje namizne igre).
- Pregledaš lahko spletno stran Prostovoljstvo.org, kjer lahko izbiraš med različnimi oblikami nudenja prostovoljne pomoči in si pridobiš veliko uporabnih izkušenj, ki ti lahko koristijo pri iskanju zaposlitve ali na splošno v življenju.
Viri in literatura:
[1] Razai, M. S., Oakeshott, P., Kankam, H., Galea, S. in Stokes-Lampard, H. (2020). Mitigating the psychological effects of social isolation during the covid-19 pandemic. BMJ, 369.
[2] Douglas, M., Katikireddi, S.V., Taulbut, M., McKee, M. in McCartney, G. (2020). Mitigating the wider health effects of covid-19 pandemic response. BMJ, 369.
[3] Ge, L., Yap, C. W., Ong, R. in Heng, B. H. (2017). Social isolation, loneliness and their relationships with depressive symptoms: a population-based study. PloS one, 12(8).
[4] Gupta, R. in Dhamija, R. K. (2020). Covid-19: social distancing or social isolation? BMJ, 369.
[5] Lara, E., Caballero, F. F., Rico‐Uribe, L. A., Olaya, B., Haro, J. M., Ayuso‐Mateos, J. L. in Miret, M. (2019). Are loneliness and social isolation associated with cognitive decline? International journal of geriatric psychiatry, 34(11), 1613–1622.
[6] Smith, B. J. in Lim, M. H. (2020). How the COVID-19 pandemic is focusing attention on loneliness and social isolation. A Journal of the SAX Institute, 30(2).
[7] Holt-Lunstad, J., Smith, T.B., Baker, M., Harris, T. in Stephenson, D. (2015). Loneliness and social isolation as risk factors for mortality: a meta-analytic review. Perspect Psychol Sci, 10, 227–37.
[8] Advice Services Alliance (2015). The role of advice services in health outcomes: evidence review and mapping study. Consilium: Research and Consultancy.
[9] Hughes, M.E., Waite, L.J., Hawkley, L.C. in Cacioppo, J.T. (2004). A short scale for measuring loneliness in large surveys: results from two population-based studies. Res Aging, 26, 655–72.
[10] GetUp (2020). #viralkindness postcards. Sydney: GetUp! Dostopno na: https://viralkindness.org.au/postcards
[11] The Social Prescribing Network (2018). What is social prescribing? Dostopno na: https://www.socialprescribingnetwork.com/
