Negotovi časi za zaposlitev – nove priložnosti?

V slovarju lahko preberemo, da je delo »zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin«[1]. Verjetno bi lahko rekli, da je dobrina, ki jo pridobivamo s pomočjo dela, denar, saj ljudem delo v veliki meri pomeni prav to, tj. zaslužek oz. denar. Po drugi strani pa je delo več kot le zaslužek, saj nam predstavlja tudi možnost osebne rasti in razvoja, druženje oz. socialno interakcijo, užitek ter je del naše samopodobe in samospoštovanja. V manjši meri pa delo pomeni ugled oz. status in pobeg od doma [2].

Zaposlitev, ki jo imamo, je lahko del naše identitete. Posledično je brezposelnost in izguba službe eden od kritičnih dogodkov, ki se nam lahko zgodijo v življenju in so pogosto povezani z izgubo dohodkov in osebne identitete[3]. Biti zaposlen zadovolji določene psihološke potrebe, ki so pomembne za duševno zdravje, npr. omogoča nam strukturiranje časa, socialne stike, status, ko smo zaposleni lahko dosegamo določene cilje, ki jih kot posamezniki ne bi mogli, kar v nas zbuja kolektivni namen, poleg tega pa nas zaposlitev aktivira[4]. Raziskave kažejo, da brezposelnost vpliva na psihično in fizično zdravje. Povzroči lahko nezdrave načine spoprijemanja s stresom, kar se odraža v višjem tveganju za razvoj odvisnosti od alkohola[3] in drugih substanc[5]. Večja brezposelnost v družbi pa se povezuje tudi z višjim številom samomorov[6].

 

Kako pa se soočiti z brezposelnostjo?

Čas, ki ga imamo, ko smo brezposelni, lahko izkoristimo za razmislek, kam bi želeli usmeriti svojo nadaljnjo življenjsko pot, kakšne kariere si želimo v prihodnosti. Stiska, v kateri se lahko znajdemo zaradi izgube službe, se zmanjša in duševno zdravje se zopet izboljša, če se ponovno zaposlimo[4] [5], zato je smiselno, da čas namenimo tudi posodobitvi življenjepisa in iskanju nove zaposlitve.

Priprava življenjepisa – vstopnice do razgovora

Življenjepis je živ obrazec, zato ga je treba redno posodabljati, ko pridobivamo nova znanja in izkušnje. Pomembno je, da ga prilagodimo glede na potrebe delodajalca in zahteve delovnega mesta, na katerega se prijavljamo.

Če želimo na delodajalca narediti vtis in vzbuditi željo, da bi se z nami srečal, si skušajmo odgovoriti na naslednja vprašanja [7]:

    • Kaj je moja prednost? Kaj je glavna stvar, ki jo lahko naredim, in zakaj je pomembna?
    • Imam »dokaz« (priporočilo, potrdilo)? Kaj sem bistvenega naredil_a  in kaj lahko napove, da bom to spet sposoben_a narediti?
    • Moja osebna znamka, kdo sem in kako delam?
    • Po čem se razlikujem od drugih? Zakaj naj delodajalec zaposli mene?
    • Kaj je moja strast? Kaj o tem, kar delam, mislim oz. čutim?

Delodajalec v povprečju za pregled vloge in življenjepisa (v nadaljevanju CV) porabi 30 sekund, zato je dobro, da pišemo o tem, zakaj smo edinstveni in se ne bojimo izstopati. CV naj bo zanimiv, berljiv in jedrnat. Pišimo o preteklih delovnih izkušnjah, kvalifikacijah, izobraževanjih in kompetencah, ki so povezane z delovnim mestom. Smiselno je, da pišemo o tistih delovnih izkušnjah, ki so bistvene za delovno mesto, na katerega se prijavljamo. Če imamo veliko različnih delovnih izkušenj, je priporočljivo, da izberemo tri zadnja/ključna delovna mesta in delodajalce, pri katerih smo delali[7]. Da bi res izpostavili le najbolj ključno, lahko pred pisanjem CV-ja naredimo seznam vseh izkušenj in dosežkov, ter ta seznam zožimo le na tiste izkušnje, ki so za specifično delovno mesto pomembne. Nato pa te izkušnje še združimo v kategorije, da na ta način bolje organiziramo svoj CV[8].

Pomembno je, kaj smo delali v prejšnjih službah, a je še pomembneje, kako smo to delali, saj prav slednje delodajalcu pove, kako dobro smo naredili delovne naloge. Zato bodimo čimbolj konrektni. Npr. ni dovolj napisati bil sem odgovoren za pomoč strankam, bolje je napisati »Izboljšal sem poslovanje neučinkovitega oddelka z reorganizacijo kadrov in usposabljanjem sodelavcev, kar je rezultiralo v tem, da je trgovina dobila dve nagradi in ocena strank se je dvignila za 50 %.« [7]

V CV lahko vključimo različne podatke. Katere, je odvisno od nas samih in tudi od delovnega mesta, na katerega se prijavljamo. Elementi dobrega CV-ja naj bi vsebovali naslednje podatke[7] [9]:

  • Osebni podatki: ime in priimek, naslov, telefonska številka, e-pošta – da delodajalec lahko stopi v kontakt z nami
  • Izobraževanje: potek šolanja, izobraževalne institucije in obdobje, dosežene nazive, po potrebi lahko tudi naslov diplomske oz. magistrske naloge, sicer pa v življenjepisu predstavimo le zadnjo doseženo izobrazbo, predhodne pa zgolj, če so relevantne za delovno mesto, na katerega se prijavljamo, navedemo pa lahko tudi neformalna izobraževanja, ki so relevantna za delo.
  • Delovne izkušnje: obdobje, organizacija, delovno mesto, delovne naloge, dosežki, pridobljene veščine in kompetence. Navedemo lahko tudi študentska in prostovoljna dela.
  • Dodatna usposabljanja in znanja: npr. udeležba na seminarjih, tečajih, znanje tujih jezikov, računalniška znanja.
  • Aktivnosti, interesi, hobiji: za bolj celostno predstavitev
  • Zaposlitveni cilji: kje se vidimo v prihodnosti, pri tem pa pazimo, da ga ne zastavimo preozko ali preširoko. Kot zaposlitveni cilj lahko navedemo, kakšno delo zasledujemo in zakaj smo prepričani, da smo primerni kandidati za to delo.

Ali CV-ju dodamo fotografijo ali ne, je naša odločitev. Vendar pa je bolj verjetno, da se nas bodo kadroviki bolj zapomnili, če jo bomo dodali. V primeru da se za fotografijo odločimo, je pomembno, da dodamo primerno fotografijo. Lahko pa k življenjepisu dodamo tudi določene motivacijske elemente, preko katerih pokažemo, kaj želimo doseči. Ti elementi so lahko predstavitev idealnega delovnega mesta, predstavitev zunaj kariernih interesov ali naloge in odgovornosti, za katere smo najprimernejši, tj. opisovanje naših osrednjih lastnosti[9]. Na ta način življenjepisu vdihnemo bolj osebno noto in se v večji meri predstavimo kot človek.

Dodamo lahko tudi t.i. priporočilna oz. referenčna pisma. To so pisma, ki naj načeloma ne bodo daljša od par odstavkov, in ga o kakovosti našega dela lahko napiše npr. naš nekdanji delodajalec, vodja oddelka, predsednik društva, profesor. Namesto tega pa lahko pripravimo referenčno stran, tj. ena stran kratkih referenc – komentarjev ljudi o nas. Vsaka referenca naj bi vsebovala ime referenta in njegovo funkcijo, naše ime, delovno mesto, ki smo ga opravljali, vsebino reference, kar ponavadi pomeni pohvalo našega dela ter kontaktne informacije referenta, npr. njihov e-naslov, telefon[9].

Ko življenjepis dokončamo pa je pomembno, da na koncu napisano tudi preberemo, saj naj bi kar 56% delodajalcev v življenjepisih odkrilo pravopisne in slovnične napake[8].

 

Zaposlitveni razgovor

Pred zaposlitvenim razgovorom smo navadno nekoliko živčni in vznemirjeni, kar občutimo vedno, ko smo pred kakšno pomembno preizkušnjo. Seveda ni nujno, da bomo razgovor dobro izpeljali le, če se bomo nanj pripravili. Dobro nam gre lahko tudi brez priprave, vendar pa se lahko morebitni zmedi s pripravo izognemo. Dobra priprava namreč lahko izboljša naš nastop na zaposlitvenem razgovoru[10].

Delodajalec, ki nas povabi na razgovor, navadno pričakuje, da poznamo njegovo podjetje in zahteve delovnega mesta. Dobro je, da pred razgovorom poznamo poslanstvo in vizijo organizacije oz. podjetja. Morda je dobro, da vemo nekaj o nastanku in razvoju organizacije. Smiselno je, da pred razgovorom preverimo tudi konkurente[10].

Poleg poznavanja delodajalca je pomembno tudi poznavanje sebe. Zato si pred razgovorom vzemimo nekaj časa za razmislek, kakšne so naše predhodne izkušnje (delovne, med šolanjem in v prostem času), kakšne so naše kompetence, znanja, interesi, močne in šibke točke. Na razgovor se lahko pripravimo tudi tako, da pri sebi poiščemo pet prednosti za konkretno delovno mesto in zanje poiščemo še situacije, kjer so se pokazale. Razmislimo, kakšne so naše vrednote, želje, interesi, potrebe in kakšno delovno okolje nam ustreza[10].

Delodajalci lahko zastavljajo različna vprašanja, ki so vezana na to, kakšni smo, kaj lahko naredimo zanj in kako bomo koristili organizaciji. Najbolje je, da na vprašanja odgovarjamo jedrnato in neposredno, ter podamo tudi kakšen primer. Včasih pa se zgodi, da delodajalec vpraša neprimerno ali manj prijetno vprašanje (npr. Koga ste volili na zadnjih volitvah? Koliko otrok imate/boste imeli? Ali ste imeli v zadnjem času ali v preteklosti katero koli bolezen ali operacijo? Ali kadite?). Če presodimo, da je kakšno vprašanje sporno, ga lahko prosimo za pojasnilo, npr. rečemo: »Nisem prepričan_a, da je odgovor na to vprašanje bistven. Mi lahko poveste, v kakšni povezavi je to z delovnim mestom?«, ali pa zavrnemo odgovor, npr. » Na to vprašanje ne želim odgovoriti.« [10]

Pogosto lahko zaposlitveni razgovor doživljamo kot zasliševanje ali izpit. Vendar pa je razgovor boljši, če poteka dvosmerna komunikacija med kandidatom in delodajalcem. Tako dajo delodajalci pogosto na koncu kandidatu priložnost za vprašanja. Seveda pa ima kandidat možnost postaviti vprašanja tudi tekom razgovora. Tudi na postavljanje morebitnih vprašanj se lahko nekoliko pripravimo vnaprej, saj s tem delodajalcu pokažemo, da smo se na razgovor pripravili in da se resnično zanimamo za delo. Ni zaželeno, da še enkrat sprašujemo tisto, o čemer smo se že pogovarjali tekom razgovora, saj to lahko kaže na našo nepozornost. Lahko pa že slišano informacijo povežemo s svojim vprašanjem, npr. »Prej sva govorila o …  Dodatno me zanima …«. Če pa smo na vsa svoja vprašanja že dobili odgovor, lahko rečemo: »Hotel sem vprašati …(navedimo temo)… a mislim, da sem že med razgovorom dobil vse odgovore.« Nekaj možnih vprašanj za delodajalca v nadaljevanju[10]:

  • Zakaj je to delovno mesto prosto?
  • Kakšen je tipičen delovni dan na tem delovnem mestu? Katere so najpomembnejše delovne naloge in obveznosti na delovnem mestu?
  • Kako bo potekalo moje uvajanje v delo, kdo bo zanj odgovoren in koliko časa bo trajalo?
  • Kakšne izzive lahko pričakujem na tem delovnem mestu?
  • Kakšne načrte ima organizacija za prihodnost?
  • Kakšne so možnosti napredovanja in dodatnega izobraževanja?
  • ipd.

Pred zaposlitvenim razgovorom je dobro še, da ponovno preberemo svojo vlogo za delovno mesto in CV, sploh če je od tega minilo že nekaj časa ali če pošiljamo delodajalcem različne vloge in življenjepise. Na razgovor lahko za vsak slučaj s seboj prinesemo tudi kopije vseh pomembnih dokumentov, četudi smo jih že poslali ob prijavi na delovno mesto (CV, reference, potrdila o opravljenih tečajih, usposabljanjih). Pred razgovorom preverimo čas in kraj, npr. ali razgovor poteka na sedežu podjetja ali na kakšni drugi lokaciji. Na razgovor pridemo primerno oblečeni glede na področje dela[10].

 

Življenje pa je kljub vsemu precej nepredvidljivo in včasih damo vse od sebe, da se preko življenjepisa in nato na razgovoru prikažemo v dobri luči, pa smo kljub temu neuspešni. Čeprav nam je zaradi tega hudo, pa ne smemo pozabiti, da, četudi ne dobimo tiste službe, ki si jo tako želimo, to ne pomeni, da nismo dobri ljudje in da so se za nas zaprle vse možnosti. Včasih se nam pred nosom zaprejo ena vrata samo za to, da bomo na voljo, ko se bodo odprla druga in morda bodo prav ta druga vodila na destinacijo, na kateri si resnično želimo biti.

Če pa imate občutek, da vas trenutna situacija preveč obremenjuje, se lahko vedno obrnete na Društvo Kameleon, ki nudi brezplačna psihološka svetovanja, ali pokličete na telefon Samarijan (116 123), ki deluje vse dni v tednu.

VIRI:

[1] Delo. (b.d.). V Fran – slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno s https://fran.si/iskanje?View=1&Query=delo

[2] Psihologija dela (2020). Kaj pa vam pomeni delo? Pridobljeno s https://psihologijadela.com/2020/05/01/9780/

[3] Thern, E., Ramstedt, M. in Svensson, J. (2020). Long‐term effects of youth unemployment on alcohol‐related morbidity. Addiction, 115(3), 418–425.

[4] Zechmann, A. in Paul, K. I. (2019). Why do individuals suffer during unemployment? Analyzing the role of deprived psychological needs in a six-wave longitudinal study. Journal of Occupational Health Psychology, 24(6), 641–661.

[5] Schauss, E., Howell, K. in Ellmo, F. (2019). How do couples cope with unemployment: Examining relationships among support, undermining, and depression. The Family Journal, 27(3), 268–277.

[6] Kawohl, W. in Nordt, C. (2020). COVID-19, unemployment, and suicide. The Lancet Psychiatry, 7(5), 389–390.

[7] e-Priročnik za iskalce zaposiltve Spleti svojo karieri (b.d.). Prijava/vloga, ponudba in življenjepis. Pridobljeno s https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/pomoc_pri_iskanju_zaposlitve/samostojno_vodenje_kariere/eprirocnik_spleti_svojo_kariero

[8] Življenjepis (b.d.) . Pridobljeno s https://kc.uni-lj.si/zivljenjepis.html

[9] Oblike življenjepisa s primeri ter navodila za učinkovit CV (b.d.). Pridobljeno s https://www.mojedelo.com/zivljenjepis-cv

[10] e-Priročnik za iskalce zaposiltve Spleti svojo karieri (b.d.). Zaposlitveni razgovor. Pridobljeno s https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/pomoc_pri_iskanju_zaposlitve/samostojno_vodenje_kariere/eprirocnik_spleti_svojo_kariero