Zakaj sem tako slabe volje?

Ali kdaj pri sebi opaziš, da si vse bolj slabe volje, brez nekega pravega vzroka? Ali pa kar naenkrat občutiš potrtost, pa sploh ne veš zakaj? Prehajanje razpoloženja od žalosti preko jeze do veselja le v nekaj minutah sproža v mnogo mladostnikih negotovost. Ampak zakaj se ta vrtiljak mešanih čustev in občutkov pojavlja tako pogosto ravno v obdobju odraščanja?

Delno je to posledica neprestanega soočanju s spremembami in pritiski. Mogoče začenjaš šolsko leto na novi šoli in ne moreš videvati prijateljev iz prejšnje šole tako pogosto kot prej. Mnoge mladostnike skrbi za dobre ocene, doseganje visokih rezultatov v športu in pri drugih aktivnostih. Morda imaš občutek, da nimaš dovolj časa za vse zastavljene cilje.

Obenem pa odraščanje prinaša tudi spopadanje z identiteto in samopodobo. Občutek sprejetosti s strani prijateljev se zdi zelo pomemben. Marsikdo v obdobju odraščanja tudi prvič v življenju doživi občutek oddaljevanja od staršev in družine. Morda si želiš večje samostojnosti, da ti starši »ne bi težili« in da bi lahko sam/a sprejemal/a svoje odločitve. To pa včasih povzroči, da se počutimo prepravljene z odgovornostjo in na trenutke tudi nekoliko osamljeno.

Obdobje odraščanja je lahko zelo zabavno in razburljivo, obenem pa je tudi čas zmedenosti in konfliktov. Ponavadi traja kar nekaj časa, da se tako starši kot mladostniki privadimo na prehajanje iz otroštva v odraslost.

Drugi pomemben vzrok za nihanje razpoloženja je biologija. Ko se začne puberteta, začne telo proizvajati spolne hormone. Ti hormoni – estrogen in progesteron pri dekletih in testosteron pri fantih – povzročajo telesne spremembe.  Toda zdi se, da pri mnogih povzročajo tudi čustvene spremembe – vzpone in padce razpoloženja, ki se zdijo povsem izven naše kontrole. Več o telesnih spremembah punc si lahko prebereš na tej povezavi, več o telesnih spremembah fantov pa na tej povezavi.

Razumevanje, da gredo prav vsi skozi nihanje razpoloženja v svojih mladostniških letih nam lahko pomaga, da ta nihanja lažje uravnavamo in nadziramo.

 

Ko so občutki močnejši od občasnega nihanja razpoloženja

Občutek razdražljivosti, nagle jeze, dolgotrajnega dolgočasja ali brezupa pa so lahko tudi znak depresije.

Mnogi mislijo, da so znaki depresije predvsem žalost in potrtost, vendar so lahko znaki depresije tudi nihanje razpoloženja, nestrpnost, jeza ali pa to, da nam je za vse okoli nas vseeno. Ko ti depresija preprečuje uživanje v življenju in druženje z vrstniki, je to znak, da moraš v zvezi s tem nakaj narediti – obrni se na šolskega psihologa, zaupaj mu svoje občutke in dovoli, da ti pomaga. Tudi če se kdaj želiš samopoškodovati je to več kot le nihanje razpoloženja ali slaba volja – takrat se obvezno o tem z nekom pogovori.  

 

Prevzami kontrolo nad svojim razpoloženjem

Pripravili smo ti nekaj nasvetov, kako lahko lažje obvladaš nihanje razpoloženja in slabo voljo:

+ Zavedaj se, da nisi sam/a. Čeprav morda ne doživljajo vsi vrstniki nihanja razpoloženja, so vseeno ta nihanja v obdobju odraščanja zelo pogosta.

+ Pogovori se z osebami, ki jim zaupaš. Prijatelji ti lahko pomagajo razumeti, da se tudi drugi vrstniki občasno počutijo podobno. Prav tako je pomembno, da o svojih občutkih govoriš s starši. Starši ti lahko povejo o svojih izkušnjah z občutki slabe volje in nihanjem razpoloženja.  Poleg tega pa ti bodo verjetno hvaležni, da jim poveš, kako se počutiš namesto da le jezno zaloputneš z vrati. Učitelji in šolska svetovalna služba so odlična izbira za pogovor. Obenem pa ti lahko tudi  osebni zdravnik pove več o telesnem razvoju in ti odgovori na tvoja vprašanja. Če občutke zadržuješ v sebi, se ne izboljšajo, ampak se le stopnjujejo.

+ Telovadi. Ob redni telovadbi naše telo proizvede več beta endorfina, hormona, ki blaži stres in izboljšuje razpoloženje.

+ Naspi se. Čeprav je včasih težko najti dovolj časa, je kvaliteten počitek zelo pomemben. Utrujenost lahko privede do večje razdražljivosti in potrtosti. Več o motnjah spanja si lahko prebereš tukaj

+ Globoko vdihni in štej do 10. Če ti to ne ustreza, poišči neko drugo tehniko sproščanja, ki te umiri, še zlasti v trenutkih razdraženosti in jeze.  Poskusi na situacijo pogledati z vidika opazovalca.

+ Ustvarjaj. Začni s svojim novim osebnim projektom, kot je na primer pisanje dnevnika, ustvarjanje glasbe, slikanje ali izdelava lesenega letala. Pisanje ti lahko pomaga pri organiziranju in izražanju čustev , kar ti bo dalo občutek večjega nadzora nad čustvi. Podobno je z umetnostjo – ni pomembno, kako lep je nek izdelek, kako pravilno nekaj napišemo – važno je, da svoja čustva in občutke izrazimo preko ustvarjanja.

+ Jokaj. Z jokom ni popolnoma nič narobe – pravzaprav pogosto pomaga, da se počutimo bolje. Vendar če občutiš žalost, jezo, potrost in brezup večino časa, ali pa se ti zdi, da se teh občutkov ne moreš rešiti, so to morda znaki depresije in potrebuješ pomoč psihologa ali zdravnika. Oba ti lahko pri soočanju s temi občutki zelo pomagata.

+ Počakaj. Prav tako kot lahko postaneš v trenutku slabe volje, prav tako hitro se ti razpoloženje lahko izboljša. Če pa se razpoloženje ne izboljša tudi čez čas in negativno razpoloženje vpliva na tvoje odnose s prijatelji ter izvajanje aktivnosti, šolski uspeh in podobno, je dobra ideja, da se pogovoriš s starši, šolskim psihologom ali zdravnikom o tem, kaj lahko narediš, da bi se počutil/a bolje. 

Comments are closed.