Tiki in Tourettov sindrom

Tiki in Tourettov sindrom

Če se včasih zdi obnašanje kakšnega posameznika še tako nenavadno, morda celo smešno ali v duhu norčevanja, ne sodimo prehitro. Spoznajmo tike!

KAJ SO TIKI?

Tiki so kratki in hitri, nenadni in neprostovoljni gibi, lahko tudi vokalizacija, kateri se (pre)večkrat zaporedoma ponavljajo.

Ločimo motorične in vokalne tike:

  • motorični tiki: mežikanje, prikimavanje, pačenje, skomiganje, trzanje na območju prsnega koša in rok, premikanje rok, redkeje nog;
  • vokalni tiki: kašljanje, cmokanje, žvižganje, cviljenje, izrekanje besed, stavkov.

Vzroki za pojav tikov so zaenkrat še slabo raziskani. Glavni razlog prisotnosti tikov naj bi izviral iz bioloških zasnov, se pa omenjajo še drugi dejavniki, ki naj bi pripomogli k pojavu tikov. Ti dejavniki so izpostavljenost velikemu stresu, nekatera zdravila ter obolenja centralnega živčevja (tumorji, infekcije …).

Tiki se pri otrocih lahko pojavijo na določeni točki njihovega razvoja. Pojavljanje tikov le občasno in brez daljše (več kot eno leto) prisotnosti ne zahteva strokovne pozornosti, kot je obisk zdravnika ali psihologa.

Tike uvrščamo med motorične motnje. Ločimo motnjo kroničnih motoričnih in vokalnih tikov ter motnjo začasnih tikov, posebno skupino motoričnih motenj pa predstavljajo tiki, za katere je vzrok določena substanca ali bolezensko stanje. Omeniti velja še razvojno motnjo koordinacije, motnjo stereotipnega gibanja ter Tourettov sindrom, ki so prav tako iz vrst motenj motorike.

KDAJ GOVORIMO O TOURETTOVEM SINDROMU?

Posameznika, pri katerem je bilo opaziti večje število motoričnih in vsaj enega izmed vokalnih tikov, ki so bili prisotni daljše časovno obdobje, je možno diagnosticirati za Tourettov sindrom.

Tourettov sindrom je nevrološka motnja, pri kateri gre za napake v normalnem delovanju možganskih celic, kar pa pomembno vpliva na posameznikovo funkcioniranje.

Prvi znaki Tourettovega sindroma se izrazijo že v otroštvu, najpogosteje med 7 in 10 letom. Največkrat se omenjen sindrom izrazi z izoliranimi motoričnimi tiki, kateremu sledi še več raznolikih motoričnih ter vokalnih tikov. Opisani znaki se morajo pojavljati večkrat na dan, vsak dan, najmanj leto dni.

Sindrom je za kar tri do štiri krat bolj značilen za moški spol. Pogostost in večja intenzivnost simptomov se iz obdobja otroštva nadaljuje v mladostništvo, v zgodnji odrasli dobi (okoli dvajsetega leta starosti) pa za večino posameznikov z omenjenim sindromom sledi izboljšanje simptomatike.

S Tourettovim sindromom se pogosto povezujejo motnje pozornosti in hiperaktivnost, kar je glede na že znane lastnosti tikov povsem razumljivo. Oboleli so prav tako pogosto diagnosticirani za obsesivno-kompulzivno motnjo, pri kateri gre za prisilne misli in dejanja, katere posameznik ne more ignorirati. V vseh ostalih pogledih so posamezniki s Tourettovim sindromom povsem običajni ljudje.

Tourettov sindrom je neozdravljiv, lahko se le obvladuje simptomatiko. Zdravljenje z zdravili, ki blažijo učinke tikov, se v primeru Tourettovega sindroma sicer izvaja, vendar v manjši meri. Učinkovitejša je vedenjska terapija, pri kateri gre za učenje tehnik, ki pomembno vplivajo na odsotnost tikov. Omenjene tehnike niso nič drugega kot razvijanje načinov ravnanja, s pomočjo katerih posameznik vsaj delno nadzoruje tike ter katere mu pomagajo k večji sproščenosti in dobremu počutju. Za posameznika, ki je diagnosticiran za Tourettovim sindromom, je ustrezno izogibanje zahtevam po pretirani disciplini, obvladovanju in redu, saj našteto spodbuja napetost. Pomembno je, da se oboleli loteva dejavnosti, ki ga zanimajo, sproščajo in v katerih je sposoben razvijati svojo pozitivno samopodobo.

Kot smo že omenili, so tiki neprostovoljni gibi ali glasovi, ki se najpogosteje izrazijo v stresnih situacijah in katere si posameznik ne želi proizvajati, a nad njihovim izražanjem največkrat nima kontrole. Da se sicer naučiti obvladovanja tikov, kar pa lahko povzroča tolikšno napetost, da se v skrajni sili tiki vendarle izrazijo. Nerazumevanje okolice ter njen odziv na obnašanje posameznika s Tourettovim sindromom lahko pri obolelemu sproža sram, socialno izoliranost ter anksioznost in depresijo. Iz tega razloga je še toliko bolj pomembno osveščanje javnosti o tej nevrološki motnji, še posebej s strani tistih, ki Tourettov sindrom najbolje poznajo – obolelih.

V primeru, da pri sebi ali svojih bližnjih že dalj časa opažate navedene znake, se obrnite na osebnega zdravnika, ki vas bo napotil v nadaljno obravnavo k nevrologu in psihologu.

Uporabne povezave:

  • Oddaja o Tourettovem sindromu na radiu RTV SLO: http://tvslo.si/predvajaj/tourettov-sindrom/ava2.127387258/
  • Wikipedija: http://en.wikipedia.org/wiki/Front_of_the_Class_(film)
  • O Tourettovem sindromu govori tudi film Front of the class, ki je posnet po resnični zgodbi.
Close Menu