• Ste zaljubljeni ali ljubite?

    Zaljubljenost in ljubezen se pogosto enačita. Res je, da se oba stanja vežeta na partnerski odnos, a ne predstavljata istih značilnosti.

    Ste za mistično….

    ali “zdravo”?

     

    Zaljubljenost in ljubezen se izključujeta

    Zaljubljenost pogosto opisujemo z metuljčki v trebuhu, popolno srečo in poznavanjem idealne osebe. Za zaljubljenost je značilno slabo poznavanje drugega, s katerim stopamo v odnos. Te osebe ne zaznavamo takšne, kot v resnici je, ampak takšno, kot si mi predstavljamo, da je.

    Nastopi skladanje te predstave in dejanj druge osebe, saj selekcioniramo prejete znake o resničnih značilnostih drugega. Kar se sklada z našo predstavo o tej osebi, poveličujemo, saj gre za lastnosti, ki jih označujemo kot tiste »idealne«. Lastnosti, ki pa so v nasprotju z našo predstavo, spregledamo oziroma jim pripišemo kar najmanjši pomen za naš odnos. Tako nastopijo močna in prijetna občutja do te osebe. Z njo bi želeli preživeti kar največ časa, na drugo osebo pogosto mislimo, tako da so vsakodnevne aktivnosti lahko ovirane, hkrati se na vse možne načine skušamo izogniti konfliktom, ki nam predstavljajo najhujša občutja.

    Zaljubljenost predstavlja začetno fazo seznanjanja z drugo osebo in lahko traja od nekaj dni do nekaj mesecev. Do prenehanja zaljubljenosti pride, ko postanejo razlike med našo predstavo o drugi osebi in dejanskim stanjem vse pogostejše in večje. Lahko bi rekli, da takrat spregledamo in vidimo drugo osebo takšno, kot v resnici je. Prav takšna, s prednostmi in pomanjkljivostmi, nam je lahko še vedno všeč ali pa zaznamo več slabega kot dobrega in si ne želimo nadaljevati odnosa. Če se zgodi prvo, nas to vodi v ljubezen.

     

    Ljubezen predstavlja globlji, dolgotrajnejši in realen odnos z drugo osebo. Oseba, ki jo ljubimo, ima toliko dobrih značilnosti, a nas jezijo in občasno spravijo iz tira tiste negativne strani.

    Zavedamo se nepopolnosti, a to nas ne ovira, da druge osebe ne sprejemamo in se ne vračamo v njeno bližino.

    Konfliktom, ki v tem odnosu nastopijo, se ne želimo izogniti za vsako ceno.

    Zavedamo se, da brez slednjih ne gre in da nam lahko omogočijo napredovanje v odnosu.

    Z drugo osebo se zaznavamo kot ločeni, a močno povezani posamezniki.

    Imamo skupne, a tudi lastne želje in cilje. Ne zdi se nam potrebno deliti vseh aktivnosti, ki partnerju ne ustrezajo.

    Ljubezen lahko traja neomejeno oziroma vse dokler smo živi. Ni potrebno poudarjati, da ljubezen ni mirno jadranje skozi življenje, ampak nenehen trud in prilagajanje, ki pa ima samosvoje prednosti – občutek vrednosti, sprejetosti, varnosti, povezanosti in še bi lahko naštevali.

     

    Ali zaljubljenost nujno nastopi pred ljubeznijo?

    Odgovor je »ne«.

     V splošnem velja teza, da zaljubljenost nastopi prva, iz te pa se razvije ljubezen. Čeprav velikokrat drži, da je zaljubljenost faza pred ljubeznijo, omenjeno zaporedje ni značilno za vse posameznike oziroma za vsak partnerski odnos, ki ga razvijamo z drugo osebo. Mnogi so mnenja, da je zaljubljenost sploh značilna za mladostnike in mlade odrasle, medtem ko za starejše to ne velja. V tem je nekaj resnice, saj zaljubljenost resnično pogosteje nastopa pri mlajših osebah, ki razvijajo prve partnerske odnose, vendar pa nikakor ne moremo trditi, da so na zaljubljenost povsem »imuni« starejši posamezniki. Več osebnostne zrelosti in bolj realistični pogledi na življenje in medosebne odnose naj bi bila tista dejavnika, ki bi pripomogla k odsotnosti zaljubljenosti. Izpostaviti velja, da ne prisotnost ne odsotnost zaljubljenosti ne napoveduje, koliko je kdo sposoben ljubiti drugo osebo. Kvalitetni in zelo zadovoljujoči ljubezenski odnosi se lahko namreč razvijejo tako iz zaljubljenosti kot zgolj iz všečnosti, prijateljstva, ravnodušnosti ali celo konflikta.

     

    Ali ljubezen nujno sledi iz zaljubljenosti?

    Tudi na to vprašanje je odgovor »ne«.

    S tem odgovorom bi se vas večina verjetno strinjala, saj ste na podlagi lastne izkušnje ali opažanj poteka partnerskega odnosa drugih ugotovili, da lahko iz začetne navdušenosti nad partnerjem in naklonjenosti le-temu sledi veliko razočaranje, ko posameznik spozna, da se jo motil o lastnostih druge osebe. Razočaranje lahko nastopi v tolikšni meri, da na drugi osebi ne vidimo toliko pozitivnih značilnosti, ki bi nas prepričale v vztrajanje v tem odnosu, zato slednjega zapustimo. Hkrati pa prav tako obstajajo pari, ki ostajajo v nezadovoljujočem partnerstvu, saj se spominjajo zaljubljenih začetkov zveze in so prepričani, da se ta močna občutja lahko povrnejo. Prenehanje zaljubljenosti je torej pogoj, da nastopi možnost za razvoj partnerstva, ki temelji na realnih temeljih. Slednje lahko vodi v izgradnjo kvalitetnega ljubezenskega odnosa ali pa nam to ne uspe.

     

    Sorodne teme:

    1. 9 psiholoških nasvetov za boljši zakon

    2. Valentinovo – intervju z uspešno zakonsko terapevtsko Diano Kirschner

    3. Pasti, ki jih prinašajo razmerja

Comments are closed.