• Sposobnosti in spretnosti v starosti

    Sposobnosti so skupek individualnih lastnosti, ki omogočajo organizmu uspeh pri izvajanju raznih dejavnosti. Spretnosti pa so razne veščine, s katerimi rešujemo praktične naloge, v glavnem psihomotorične. Čeprav spretnosti temeljijo na sposobnostih, so pod močnejšim vplivom učenja in urjenja.

    S staranjem slabi vidna občutljivost, dostikrat se konča s slepoto. Težave so tudi z zaznavanjem barv. Pomembno oslabi tudi slušna občutljivost, najbolj prizadeta je občutljivost za visoke tone. Podobno so prizadeti tudi drugi senzorni organi. Čutni pragi za okusne kvalitete se dvignejo, zato potrebujejo starejši ljudje več dišav in začimb. Oslabijo tudi drugi čuti, celo bolečina. Prav tako oslabijo motorične spretnosti.

    Človekove reaktivne sposobnosti in fizična moč spadajo med funkcije, ki najhitreje propadajo. Med reaktivne mišične sposobnosti spadata hitrost reagiranja in reakcijski časi. Hitrost fizičnega reagiranja nevzdržno upada, kar lahko opazimo po počasnejšem izpolnjevanju delovnih nalog. Reakcijski časi se podaljšujejo, predvsem diskriminativni reakcijski časi, ki zahtevajo večjo natančnost in gotovost starejših ljudi, ki so bolj pozorni na posamezni dražljaj kot na mnoštvo, ki ga prezrejo. Pomembno upade fizična moč starejših oseb, pri 70. letu izgubijo kar 30% mišične moči. To ima posledice pri športnih in vsakodnevnih dejavnostih.

    V starosti upadeta sposobnost deljene pozornosti in nadzor pozornosti. Deljena pozornost predstavlja količino podatkov, ki jih lahko posameznik hkrati sprejema v miselni sistem, in sposobnost zadrževanja pozornosti na več stvareh hkrati. Nadzor pozornosti pa predstavlja sposobnost ignoriranja nerelevantnih podatkov. Pri zdravih starostnikih težave z deljeno pozornostjo največkrat izvirajo iz starostnega upada hitrosti procesiranja informacij in se pojavljajo le, kadar ljudje rešujejo kompleksne miselne naloge.

    V starosti upade tudi sposobnost delovnega in dolgotrajnega spomina za nedavne dogodke, nekoliko tudi prospektivni spomin (spominjanje dejavnosti, ki jo posameznik načrtuje izvesti v prihodnosti), medtem ko se senzorni spomin zadrži, sicer starostniki ne bi mogli brati in osmisliti tega, kar razmišljajo. Sposobnost priklica lahko posamezniki izboljšajo s številnimi strategijami (npr, ponavljanje).

Comments are closed.