• Razstava fotografij odraslih z Aspergerjevim sindromom

    Včasih fotografija pove več kot beseda

    Zavod za usposabljanje Janeza Levca in Društvo za pomoč odraslim z motnjo avtističnega spektra sta se nedavno lotila prav posebnega projekta. Z razstavo Vzorci, ki sta jo pripravila, sta širši javnosti pokazala umetniška dela odraslih z Aspergerjevim sindromom.

    O zanimivi fotografski razstavi, ki bo potovala po Sloveniji, smo se pogovarjali z Mašo Tkavc, mentorico,  ki je člane vodila pri razvijanju podobe omenjene razstave.

    1

    Slika je simbolična.

    »V spletnem časopisu Vox alia, ki ga izdajamo, smo se pred letom odločili, da vključimo tudi rubriko Skozi naše oči. V skupini je kar nekaj članov, ki se raje kot preko besed izražajo preko fotografij. Vemo pa, da fotografija lahko pove tisoč besed ali pa je včasih preprosto več kot beseda. Nastajale so čudovite in izvirne fotografije, zato smo pomislili na to, zakaj ne bi naredili še fotografske razstave. Na pomoč nam je prijazno priskočil Zavod za usposabljanje Janeza Levca in nam pomagal pri organizaciji. S fotografijami smo želeli predstaviti del barvitega sveta oseb z Aspergerjevim sindromom in tako opozoriti ljudi, da ta svet obstaja,« nam je Maša povedala o namenu razstave, katere ime so, kot je dodala, izbrali preko dogovora. Pojasnila je, da člani društva pogosto izražajo, da v življenju, podobah in situacijah iščejo neko zaporedje oziroma smisel. Ime Vzorci je bilo tako več kot utemeljeno.

    »Za osebe z Aspergerjevim sindromom je značilno, da iščejo podrobnosti, in to je povsem resnično. Čeprav vidijo iste stvari kot mi, opazijo podrobnosti in stvari, ki jih mi ne. Opazijo vzorce. Naslov nekako predstavlja njihov način razmišljanja in dojemanja sveta.  Seveda pa je vsak iskal svoje vzorce, svojo interpretacijo in estetiko,« je o ustvarjalcih, odraslih z Aspergerjevim sindromom, še razložila Tkavčeva.

    Na razstavi, ki je bila v Ljubljani na ogled od 17. aprila do srede maja, se je s 24 fotografijami predstavilo šest ustvarjalcev. Razstavljali so tudi fotografije Ane A. Strle, ki je naredila fotoreportažo s članico društva. »Ana nas je poiskala pred letom dni, ker je želela pripovedovati zgodbo osebe z Aspergerjevim sindromom. Z našo članico je preživela nekaj dni in nastal je izjemen izdelek,« je zgodbo o sodelovanju povzela Maša.

    Fotografije, ki so jih ustvarjalci pokazali širši javnosti, so nastajale na različne načine, tako kot so si med seboj različni tudi člani in tako kot je raznolik Aspergerjev sindrom. »Seveda ustvarjalci najraje fotografirajo detajle, ampak eni jih raje iščejo v naravi, drugi pa jih najdejo kar doma. Vsak je iskal svojo interpretacijo Vzorcev in zelo sem vesela, da razstava ponuja toliko različnih pogledov in idej,« je bila navdušena s končnimi izdelki.

    Na razstavi so, poleg izbranih fotografij, predstavniki društva pokazali tudi nekaj številk njihove revije Vox alia, ki jo pripravljajo skupaj z ustvarjalci, in prav posebne kartice. Kakšne kartice imamo v mislih? »Širši javnosti smo ob tej priložnosti pokazali tudi kartice Imam Aspergerjev sindrom, ki služijo kot pomoč ljudem z Aspergerjem sindromom, če se srečajo z osebo, ki motnje ne pozna. Na kartici so koristne informacije o tem, kaj Aspergerjev sindrom je, kako osebo lažje razumeti in ji pomagati, kadar je v stiski,« nam je pojasnila mentorica.

    V društvu so bili nad zanimanjem in obiskom razstave pozitivno presenečeni, se pa zavedajo, da so odrasle osebe z Aspergerjevim sindromom še vedno v odrinjenem položaju. Razstava verjetno tudi zaradi slabšega poznavanja sindroma ni bila izrazito medijsko odmevna, a je, kot poudarja Maša, dosegla svoj namen: »Z razstavo smo želeli predstaviti delovanje društva AS in opozoriti na odrasle z Aspergerjevimi sindromom, ki jim država trenutno še vedno ne ponuja programov oziroma ustrezne pomoči.«

    Pa lahko v prihodnosti pričakujemo še kak podoben ustvarjalni projekt? Maša nam je povedala, da v društvu trenutno izvajajo delavnice za ustvarjanje spletne revije, kamor vključujejo tudi fotografije. »Sicer pa imajo člani različne talente, od glasbe do slikanja, in vsekakor je idej za nadaljnjo delo veliko. Mnogo takšnih idej pride pri nas po navadi kar spontano ali iz zanimivih prigod naših članov. Zelo sem vesela, da imam priložnost, da lahko vsaj malo pokukam v čudoviti svet avtizma. In vsekakor si želim, da nas še slišite, vidite,« je razložila. Tega pa si nedvomno želimo tudi mi in z veseljem pričakujemo nove izdelke.

Comments are closed.