• Psiholog, psihiater in terapevt – jih razlikujete?

    Podobnosti in razlike med psihiatrom, psihologom in terapevtom obstajajo, nikakor pa ne gre za iste poklice. Morda jih ravno zaradi narave dela tako pogosto zamenjujemo ali enačimo, vendar nam podrobnejši pregled omogoči medsebojno razlikovanje.

    Razlike med psihologom, psihiatrom in psihoterapevtom

    Izmed zgornjih slik vsaka predstavlja lastnost enega od poklicev psihiatra, psihologa ali terapevta, ki za drug poklic ni toliko značilna. H kateri sliki lahko pripišemo posamezni naziv, lahko preberete v nadaljevanju.

     

    OPIS

    Psihiater

    Šolanje. Za naziv psihiatra se zahteva dokončana medicinska fakulteta, kateri sledi specializacija, ki v Sloveniji traja pet let in katera se zaključi s specialističnim izpitom iz psihiatrije.

    Zaposlitev. Izpolnitev omenjenih zahtev omogoči samostojno delo psihiatra, ki je zaposlen v kliničnih centrih, splošnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah, v zdravstvenih domovih ali deluje v zasebni ordinaciji.

    Opis dela. Delo psihiatra zajema preprečevanje, diagnosticiranje ter zdravljenje duševnih motenj in bolezni. Med le-te uvrščamo razpoloženjske motnje (depresijo, bipolarno motnjo), odvisnosti od psihoaktivnih snovi (alkohol, heroin, kokain …), obsesivno-kompulzivno motnjo, demenco, shizofrenijo ter še veliko drugih primerov.

    Kdaj k njemu? Psihiater sprejema ljudi oziroma paciente, ki se soočajo z veliki psihičnimi obremenitvami ali motnjami (depresija, samomorilnost, shizofrenija …) in si sami težko pomagajo ali omenjeno sploh ni možno.

     

    Psiholog

    Šolanje. Psiholog je poklic, katerega nam omogoči dokončan študij psihologije, ki v Sloveniji poteka na Filozofski fakulteti.

    Zaposlitev. Zaposlitvene možnosti psihologa so zelo široke; zaposlen je lahko v šolstvu, zdravstvu, gospodarstvu, socialnem varstvu (centri za socialno delo, domovi za starejše, varstveno delovni centri …), športu, medijih, državni upravi (policija, vojska, sodstvo) ali se ukvarja s področjem raziskovalnega dela.

    Ločimo nazive, kot je klinični psiholog, kateri nam pove, da je posameznik poleg dokončanega študija psihologije, ko je pridobil naziv psiholog, opravil še dodatna leta specializacije, ter športni psiholog, za katerega se zahtevajo posebna izobraževanja na področju, naziv katerega nosi.

    Opis dela. Odvisna od delovnega mesta je tudi narava dela, ki ga opravlja psiholog. V splošnem bi lahko delo psihologa opisali kot psihološko diagnosticiranje (prepoznavanje lastnosti posameznika s pomočjo psiholoških testov) ter svetovanje.

    Kdaj k njemu? K psihologu se odpravimo že kot otroci, znan je sistematični psihološki pregled triletnikov. Psiholog nam lahko pomaga pri poklicnem usmerjanju, nudi nam možnost reševanja testov sposobnosti. Nekatera podjetja zaposlujejo psihologe, kateri sodelujejo pri izbiranju novih kadrov, prav tako opravljajo letni razgovor z zaposlenimi. Športniki se poslužujejo obiskov pri psihologu, kateri jim pomagajo soočiti se z napori, stresom in porazi. Hkrati psiholog nudi informacije ljudem, ki se zanimajo za duhovno plat samega sebe, ter pomoč tistim, kateri se znajdejo v konfliktni situaciji in stiski.

     

    Terapevt

    Šolanje. Terapevt je v osnovi najpogosteje dokončal študij ene izmed humanističnih ved, kamor uvrščamo medicino, psihologijo, sociologijo in socialno delo, čemur je sledil dodaten študij (psiho)terapije. Znanja terapije pa je možno pridobiti tudi brez študija naštetih smeri, vendar se v tem primeru zahteva drugačno nadaljnje izobraževanje za terapevta.

    Zaposlitev. Terapevt je zaposlen v zdravstvenih zavodih ali deluje samostojno.

    Opis dela. Najpogosteje z delom terapevta povezujemo tako imenovan terapevtski kavč, na katerem prihajajo udeleženci terapije z vodenjem terapevta do spoznanj o samih sebi, ki jim pomagajo v nadaljnjem življenju. Kavč predstavlja neke vrste pripomoček, kjer se lahko ljudje sprostijo in se tako zaupajo terapevtu, kar je v terapiji prvi in najpomembnejši del, ni pa kavč nujno prisoten.

    Kdaj k njemu? Terapevt je oseba, ki nam lahko pomaga, ko želimo sami sebe bolje spoznati in se osebnostno razvijati, pomaga nam soočiti se s svojimi strahovi, potlačenimi čustvi in neželenim vedenjem. Izberemo lahko individualno terapijo, terapijo v paru, družinsko terapijo ali skupinsko terapijo.

     

    PODOBNOSTI

    Če najprej pregledamo podobnosti med zgoraj opisanimi poklici, bomo morda bolje razumeli, zakaj med ljudmi pogosto prihaja do zamenjavanja ali enačenja teh treh.

    Tako psihiater, psiholog kot terapevt so pri svojem delu v močni interakciji z ljudmi. Skrbijo za njihovo mentalno zdravje ter nudijo pomoč v težavah.

    Omenjeno se izrazi tudi v sodelovanju vseh treh poklicev. Pogosto vsaj dva izmed opisanih poklicev delujeta v timu. K temu pripomore tudi znanje, ki si ga ne delijo nujno. Tako se lahko v praksi medsebojno dopolnjujejo ter omogočajo boljše rezultate.


    RAZLIKE

    Prva razlika med psihiatrom, psihologom in terapevtom se izrazi že s samim potekom izobraževanja. Psihiater je prvotno zdravnik, kateri lahko zdravi z zdravili, v svoji praksi predpisuje različna pomirjevala, stabilizatorje razpoloženja, antidepresive … Psiholog pridobiva druga znanja; izuči se za psihološko testiranje, za katerega pa psihiater nima kompetenc. Terapevt, ki je nadgradnja in nadaljnja usmeritev psihiatra, lahko predpisuje zdravila, terapevt z osnovo študija psihologije ali drugih sorodnih ved pa tega ne more.

    Psihiater in terapevt nujno delujeta v zdravstvu ali zasebni praksi, kar smo za psihologa že ugotovili, da ne drži, saj je zaposljiv na zelo raznolikih področjih.

    PSIHIATER

    PSIHOLOG

    TERAPEVT

    Šolanje

    Medicinska fakulteta in specializacija za psihiatra (dodatnih 5 let)

       Filozofska fakulteta, smer      psihologija

    Predpogoj ni specifičen študij, zaželena je humanistična smer le-tega (medicina, psihologija, sociologija, socialno delo …), zahteva se dodatno izobraževanje za terapevta

    Zaposlitev

    klinični centri, splošne bolnišnice, psihiatrične bolnišnice, zdravstveni domovi, zasebna ordinacija

       šolstvo, zdravstvo,    gospodarstvo, socialno varstvo (centri za socialno delo, domovi za starejše, varstveno delovni centri …), šport, mediji, državna uprava (policija, vojska, sodstvo), raziskovalno delo

    zdravstveni zavodi, zasebna ordinacija

    Opis dela

    preprečevanje, diagnosticiranje ter zdravljenje duševnih motenj in bolezni (razpoloženjske motnje (depresija, bipolarna motnja), odvisnosti od psihoaktivnih snovi (alkohol, heroin, kokain …), obsesivno-kompulzivna motnja, demenca, shizofrenija …)

    psihološko diagnosticiranje (prepoznavanje lastnosti posameznika s pomočjo psiholoških testov), svetovanje

    terapevtovo vodenje posameznika, tekom katerega ta pridobiva spoznanja o samem sebi, ki mu pomagajo v nadaljnjem življenju

    Kdaj k njemu?

    prisotnost velikih psihičnih obremenitev ali motenj (depresija, samomorilnost, shizofrenija …), pri katerih si sami težko pomagamo ali omenjeno sploh ni možno

    sistematični psihološki pregled triletnikov, poklicno usmerjanje, reševanje testov sposobnosti, izbira kadrov in letni razgovori v podjetjih, soočanje športnikov z napori, stresom in porazi, spoznavanje duhovne plati samega sebe, iskanje pomoči v konfliktni situaciji in stiski

     

    spoznavanje samega sebe, osebnostni razvoj, soočanje s strahovi, potlačenimi čustvi in neželenim vedenjem

Comments are closed.