• Privzgajanje učnih navad

    Kako otroku privzgojiti učne navade, naj ne bo vprašanje le ob vstopu v prvi razred osnovne šole ali vsak september, ko v šolske klopi ponovno sede naš otrok, ampak že veliko prej v dobi odraščanja ter tekom celotnega (šolskega) leta.

     

    Podlaga za učne navade že v zgodnjem otroštvu

    Prvo leto otrokovega življenja je čas popolne predanosti otroku ter zadovoljevanja njegovih potreb. Že kmalu za tem obdobjem, v času drugega in tretjega leta, ko otrok postaja vse bolj samostojen, je poleg zadovoljevanja njegovih potreb prav tako pomembno postavljanje meja in s tem predstavitev pravil, ki v vaši družini in družbi veljajo. Otrok se mora naučiti pospravljati igrače za seboj, ne sme tepsti drugih otrok, le pri zeleni luči na semaforju sme prečkati cesto …

    otrok

    S tem, ko se otrok zaveda, da se mora ravnati, kot zahtevajo drugi, predvsem njegovi starši, in da mora željo po lastnem užitku prestaviti na drugič oz. jo zatreti, se oblikuje posameznik, ki se zaveda posledic svojih dejanj, s čimer zna prevzeti odgovornost in postaja vse bolj samodiscipliniran, kar pa sta pomembni lastnosti dobrih učnih navad.

     

    Kaj lahko ob nastopu šole starši naredimo glede učnih navad?

    Starši moramo biti s svojim ravnanjem, kot je spoprijemanje z obveznostmi ter reševanje težav, zgled svojim otrokom. Tako je naša pravočasnost in doslednost pri vsakodnevnih opravilih (držanje ure naročila pri zdravniku, pospravljanje jedilne mize za seboj …) ter spoprijemanje z neuspehom pri le-teh informacija otroku, kako naj tudi sam pri svojih (šolskih) opravilih deluje.

    V navezavi na vzpodbujanje dobrih učnih navad je posledično pomembna tudi pravočasna priprava otroka na (ponoven) vstop v šolo. Z otrokom se je že pred samim začetkom šolskega leta dobro pogovoriti o novostih, mu približati možne spremembe, oblikovati pričakovanja ter razrešiti strahove. Prav tako je pomembno pravočasno urejanje šolskih potrebščin ter zagotovitev ustreznega prostora za nemoteno delo otroka za šolo (zagotovimo odsotnost televizije ali računalnika v neposredni bližini, poskrbimo, da v času dela za šolo preostala družina ni prehrupna …).

    Otroku je prav tako potrebno jasno izraziti zahteve po pravočasnem jutranjem vstajanju ter večernem odhajanju v posteljo, skrbi za šolske potrebščine, spoštovanju učiteljev in delavcev na šoli. Red pri vsem naštetem namreč poleg zahtev po rednem pisanju domačih nalog in učenju teži k oblikovanju dobrih učnih navad.

    Že v začetku šolskega leta izrazimo željo po oblikovanju urnika poteka dneva našega šolarja, ki omogoča vzpostavitev rutine pri vsakdanjem delu za šolo, ta pa nadalje vodi do vse manj težav pri izpolnjevanju obveznosti. Urnik mora predstavljati dogovor med staršema in otrokom in se morajo tako z njim strinjati vsi trije. Le če bo otrok aktivno vključen v oblikovanje takšnega dnevnega plana, se bo slednjega z večjo verjetnostjo držal. Urnik naj vključuje dovolj časa za delo za šolo ter pripravo na naslednji šolski dan kot tudi za prostočasne aktivnosti, ki jih v določeni meri preživite skupaj. K temu je potrebno dodati, da morajo biti znane posledice, v kolikor se otrok dogovora glede izpolnjevanja obveznosti ne bo držal, ki jih prav tako določite skupaj. Posledico lahko na primer predstavlja daljši čas opravljanja šolskih obveznosti, vse dokler te ne bodo dokončane, kar pa gre na škodo prostega časa otroka. Takšna kazen se mora izvesti dosledno, torej vedno, ko se dogovor ne spoštuje. Glede tovrstne doslednosti je zelo pomembno sodelovanje staršev, da ni popuščanja pri enem staršu, ko je zaznati nespoštovanje dogovorov. Otroku moramo prav tako izraziti pohvalo glede njegove organiziranosti, v kolikor je glede slednjega uspešen. Opažanja njegovih staršev, da dobro opravlja zadano, otroku veliko pomenijo in ga motivirajo za nadaljevanje v tej smeri. Če bomo na začetku toliko več energije vložili v takšne odzive, se bo v nadalje naš nadzor nad šolskimi dolžnostmi otroka lahko zmanjšal, saj bo otrok naučene učne navade ponotranjil, kar pa nikakor ne pomeni, da skrb za ohranjanje učnih navad otroka opustimo.

    Spodbujajmo, da otrok obiskuje kakšno interesno dejavnost na šoli ali izven nje, a pri številčnosti le-teh ne pretiravajmo. V kolikor se bo otrok ukvarjal še s čim, razen domačimi nalogami in učenjem za šolo ter igranjem računalniških iger v prostem času, si bo znal bolje organizirati čas, v kolikor bomo kljub obiskovanju izbrane dejavnosti zahtevali, da so šolske obveznosti opravljene.

    Pokažimo interes za šolo otroka. To nikakor ne pomeni, da namesto otroka ali vsak dan skupaj z njim opravljamo njegove šolske obveznosti – izjema je le začetek šolanja, ko je otroku dobro predstaviti različne strategije uspešnega dela za šolo, s katerimi se predhodno še ni srečal. Ob tem je pomembno, da otroka kar najhitreje pripravimo na samostojno delo in spodbudimo zavedanje, da je šola njegova odgovornost. Ob tem se zanimajmo za naučeno v šoli, povezujmo osvojeno znanje otroka z vsakdanjimi izkušnjami ter izpostavimo pomembnost tega znanja. Pogovorimo se možnih težavah.

     

    Je kdaj prepozno, da svojemu otroku privzgojimo učne navade?

    Privzgajanje učnih navad poteka po najlažji poti v najbolj zgodnjem obdobju otrokovega šolanja, medtem ko se za vsakršno nadaljnje privzgajanje le-teh zahteva veliko več truda. Če naših zahtev za šolsko delo ni ali glede njihovega izpolnjevanja kot starši ali skrbniki nismo bili dovolj dosledni, so se otroci ali mladostniki naučili, da si dela za šolo ni potrebno posebej organizirati ter šolske obveznosti redno izpolnjevati. Če želimo slednje spremeniti, moramo uporabiti podobne načine, kot so že zgoraj omenjeni. Jasno moramo izraziti, kaj od otrok (od sedaj) zahtevamo. Ker nam na podlagi preteklih izkušenj ta najverjetneje ne bo verjel, bomo morali slednje dokazati, kar pa je možno le z izrazitim vztrajanjem pri predstavljenih zahtevah. Tako bo otrok ali mladostnik sčasoma sprevidel, da mislite resno in ne bo mu preostalo drugega, kot da se za voljo dobrih odnosov in/ali ostalih koristi, ravna po vaših zahtevah. Bodite strogi, a ne pozabite, da otroci kljub temu potrebujejo prosti čas, ki ga lahko izkoristijo po svoje, ter seveda vaše spodbude in pohvale.

    Drži, da so šola in dobre učne navade najpogosteje pomembnejša staršem oziroma skrbnikom kot pa tistim, ki se jih slednje najbolj tiče – šolarjem. S tem ni nič narobe, saj kot starejši posamezniki drugače sprejemamo proces šolanja, kar pa ne pomeni, da učnih navad ne moremo približati otrokom in jih narediti prijetnejše, kot se šolarjem prvotno zdi. Pri tem vam želimo, da boste kar najuspešneje krmarili med lastnimi željami in željami otroka ter strpnostjo in doslednostjo. Pa prijetno šolsko leto!

     

    Priporočeno branje

    Če si želite o privzgajanju učnih navad ali podobnih temah prebrati več, obstaja veliko knjig, ki jih najdete v knjižnicah ali knjigarnah, kot so tudi naslednje:

    –  Adele Faber in Elaine Mazlish, Kako se pogovarjamo z otroki, da se lažje učijo;

    –  Klaus Kolb in Frank Miltner, Otroci se zlahka učijo;

    –  Bogomila Krvina, Tudi učenje je lahko prijetno – priročnik za samostojno učenje (za starše in njihove učence oziroma dijake);

    –  Dušica Kunaver, Učim se učiti (knjiga za starše in samostojno branje učencev).

Comments are closed.