Organizirano druženje starostnikov

Društva upokojencev

V marsičem se starejši ljudje najbolje razumejo sami med seboj. Od nekdaj so se radi družili, se pogovorili, obudili spomine, potožili drugemu. Danes so upokojenska društva nepogrešljiva sestavina kakovostnega življenja v tretjem življenjskem obdobju.

Domovi za starejše občane

Domovi za stare ljudi so oblika pomoči, namenjena starejšim, ki zaradi starosti ali bolezni niso sposobni za samostojno življenje, ter tudi tistim, ki zaradi neurejenih družinskih in stanovanjskih razmer nujno potrebujejo tako obliko varstva. Domovi danes ponujajo zelo kakovostne socialne, psihološke in zdravstvene storitve. Osebje je strokovno usposobljeno in skuša čim bolj upoštevati življenjske navade oskrbovancev. Domovi ponujajo svojim stanovalcem vrsto dejavnosti, tako da vsak varovanec lahko najde kaj zase. V domu je na voljo cela vrsta aktivnosti, ki so namenjene pokretnim in čilim starostnikom, ki želijo aktivno preživeti tretje življenjsko obdobje. Ti programi so usmerjeni v učenje, zabavo, ustvarjanje, fizične aktivnosti,… Prijateljstvo, ki se lahko splete med stanovalci kot posledica druženja tekom organiziranih dejavnosti, omogoča uresničevanje doživljajskih vrednot, seveda če so ti odnosi globoki in pristni, ne zgolj bežna poznanstva. Kljub ogromno ponujenim možnostim druženja in pomoči teh možnosti ne koristijo vsi stanovalci, saj se nekateri na novo življenjsko situacijo nikoli ne navadijo. Odločitev za odhod v dom za starejše občane je tako za starostnika kot za  svojce zelo težka.

 Dnevno varstvo

Podobno je varstvu predšolskih otrok v vrtcu. Namenjeno je starejšim ljudem, ki so v domači oskrbi, toda čez dan, ko so drugi družinski člani v službi ali šoli, niso sposobni živeti sami. Za ta čas odpelje družina svojega člana v dnevni center, kjer je zanj poskrbljeno glede prehrane, čistoče, varstva, razvedrila, počitka in morda še česa drugega.

 S starostjo se poveča tudi število kroničnih bolezni, hkrati s tem pa se povečajo tudi učinki teh bolezni na posameznikovo zdravje. Večina starostnikov ima vsaj eno kronično bolezen, pri čemer so najpogostejše artritis, povečan krvni pritisk, diabetes, težave s srcem, motnje sluha ter težave z nogami in križem. Pri približno 15% starostnikov se pojavljajo organske možganske motnje, ki imajo različne vzroke in podobne posledice. Simptomi teh motenj so upad intelektualnih sposobnosti, ki sovpadajo z zmanjšanim socialnim delovanjem, izgubljanje spominskih sledi ter motnje v presojanju in mišljenju. Vendar pa 60% starostnikov med 65. in 85. letom življenja zdravje ne ovira neposredno pri delovanju.

 

Comments are closed.