• Nasveti za ohranjanje spomina v starosti

    Spomin v osnovi delimo na tri dele: senzorni, kratkoročni in dolgoročni. V prvem pridemo do informacij, ki se pojavijo v našem spektru zaznavanja. Informacije, ki pridejo v senzorni spomin in smo na njih pozorni, preidejo v kratkoročni spomin. Le-ta je omejen na od 5 do 9 enot, ki naj bi si jih bili sposobni zapomniti naenkrat. Stvari, ki si jih zapomnimo, pa gredo naprej v dolgoročni spomin.

    Poleg tega poznamo še delitev na proceduralni in faktografski spomin ter na zapomnitev in priklic. Pri proceduralnem spominu gre za učenje procesov, kako nekaj počnemo, na primer kako hodimo, jemo… Faktografski spomin pa se nanaša na različne podatke, kot so na primer letnice, datumi… Zapomnitev in priklic pa se nanašata na procesa shranjevanja in priklica podatkov iz spomina, torej ko si nekaj zapomnimo in ko se želimo nečesa spomniti.

    S starostjo načeloma upadajo vsa področja spomina, vendar pa zelo različno. Najbolj so seveda prizadeta področja priklica, kratkoročnega spomina in pa faktografskega spomina. Z drugimi besedami, najtežje si prikličemo pred kratkim pridobljeno znanje, ki se navezuje na podatke. Najbolje se ohranijo naučeni vzorci gibanja, kot je na primer hoja.

    Zelo pomemben dejavnik pri spominu so dedne predispozicije. Če so v vaši družini pogosti primeri demence, skleroze in drugih starostnih ali bolezenskih okvar spomina, je precej velika verjetnost, da boste te težave imeli tudi vi.

    Vendar pa vseeno lahko marsikaj postorimo za to, da bi spomin upadal počasneje. Za spomin namreč velja pravilo, da je mogoče marsikaj postoriti z vajo. Če spomin bolj pogosto uporabljate, se bo torej verjetno bolje ohranil tudi v pozno starost.

    Kaj pa lahko pravzaprav storite, da bi se vaš spomin čim bolj ohranil? Pripravili smo vam nekaj predlogov:

    Učite seZa ohranjanje spomina se je dobro lotiti vsakršnega dela, vendar pa se vseeno nima smisla ukvarjati s stvarmi, ki nam ne koristijo. Najbolje se je posvetiti dogodkom iz vsakdanjega življenja. Na pamet se naučite telefonske številke, ki jih redno uporabljate, tako da vam jih ne bo več treba iskati v telefonskem imeniku. Poskusite si zapomniti tudi seznam nakupov, še preden se od doma odpravite v trgovino.

     Naspite se. Možgani izkoristijo nočni čas za razvrščanje in urejanje spominov, ki smo jih naredili oziroma dobili čez dan. To se odvija predvsem v REM fazi spanja, ko nevroni organizirajo informacije, ki so jih prejeli čez dan. Če spite premalo in ste zamudili katero od faz spanja, potem je moteno urejanje in utrjevanje vaših spominov.

     Pazite na prehrano. Zdrava in uravnotežena prehrana igra pomembno vlogo pri napajanju možganov, ki morajo prejeti vsa potrebna hranila, da bi dobro delovali. Pri tem vam koristijo tudi ribje jedi rib, vendar z njimi ni treba pretiravati. V nasprotju s splošnim prepričanjem ni uradno potrjeno, da fosfor, ki ga najdemo v ribah, res tako ugodno vpliva na možgane.

     Odpovejte se alkoholu. Več let uživanja alkohola v velikih količinah lahko privede do nepopravljivih poškodb nevronov. Pri starejših alkoholikih so znanstveniki dokazali negativne spremembe v dolgoročnem spominu, ki so nastale kot posledica poškodb možganov.

     Raziskujte. Če imate čas in željo, lahko postanete ornitolog, se ljubiteljsko lotite astronomije ali se začnete ukvarjati z nabiranjem gob. Naučite se prepoznati različne vrste ptic, ozvezdja ali ločiti med strupenimi in užitnimi gobami. S tem boste vzdrževali svoj spomin, vaši znanci pa bodo navdušeni nad vašo vitalnostjo.

     Rešujte križanke. Na ta način boste konkretno razmigali možgane, ko boste po njih brskali za pravo besedo, poleg tega pa boste morda spoznali še kakšno novo. Če vas motivirajo nagradne križanke ali pa vam nudijo dodaten izziv, toliko bolje. Višja motivacija pomeni bolj kvalitetno delo možganov in seveda spomina.

    Igrajte igro Spomin. Iskanje parov in zapomnjenje, kje leži katera kartica, se morda zdi nekoliko otročje. Vendar pa je odlična vaja za spomin, hkrati pa priložnost za vas, da počnete nekaj koristnega skupaj z vašimi vnuki in pravnuki. Morda vam lahko na ta način predstavijo tudi računalnik.

    Rešujte besedne ali številčne probleme/igre. Najsi gre za sudoku ali zgolj za sestavljanje črk v besedo, vsaka miselna dejavnost, ki se nanaša na zmožnost dela z besedami ali številkami, bo pomagala pri vašem spominu. Take aktivnosti namreč predstavljajo možgansko telovadbo za shrambo besednega in številčnega zaklada ter pogosto tudi logike, ki vse skupaj povezuje.

    Počnite stvari na drugačen način. Če ste nekaj vajeni početi povsem rutinsko, razmislite, kako bi to lahko storili tudi drugače. Morda si izberete nekoliko spremenjeno pot na sprehodu, morda uporabite drug del telesa za kakšen gib, morda si preprosto najprej nataknete drugo nogavico namesto prve. Ni potrebno veliko, samo toliko, da ob dejavnosti tudi razmišljate.

    Seveda pa kljub temu še vedno velja geslo »Pametni pišejo.« Nikar si ne poskušajte zapomniti vsega, še manj vse naenkrat. Organizirajte se in si čim več zapišite. Tako boste lahko tudi bolje uporabili svoj spomin, saj boste še nekaj dodali tisti osnovi, ki bo že tako zapisana na papirju.

Comments are closed.