• Miselne sposobnosti v starosti


    V starosti inteligentnost postopno upade, očitneje med 80. in 85. letom. Pri večini starostnikov med približno tremi in petimi leti pred smrtjo strmo upade inteligentnost, kar imenujemo terminalni upad inteligentnosti. Toda obstajajo razlike med posamezniki v upadu inteligentnosti. Pomembno vlogo igra začetna raven inteligentnosti in izobrazba. Močan vpliv ima razumska dejavnost v celotnem življenju, še posebej v zelo pozni starosti.

    Z uporabo strategij upravljanja z življenjem starostniki nadomestijo upad svojih spoznavnih sposobnosti na specifičnih področjih. V starosti posamezniki zožijo svoje cilje, selekcionirajo spoznavne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, razvijejo nove načine vedenja, s katerimi nadomestijo spoznavni upad. Uporabljajo npr. nove pripomočke (očala) in alternativne vzorce vedenja.

    Osebe v tretjem življenjskem obdobju so manj ustvarjalne predvsem zaradi prevelikih in enoličnih izkušenj. Starejšim ljudem tudi po navadi manjka motivacije za izvirno delo, imajo konservativna stališča, manj verjamejo novostim, manj zaupajo vase in menijo, da se ni vredno ukvarjati z novimi stvarmi, ker bo njihova prihodnost kratka. V tretjem življenjskem obdobju se spremeni človekovo pojmovanje sveta in življenja, kar vpliva na njegovo mišljenje in drugo razumsko funkcioniranje.


Comments are closed.