Govorica telesa

Z govorico telesa se srečujemo vsakodnevno. V pogovoru jo uporabljamo tako mi kot tudi naši sogovorniki. Ob izražanju se je po navadi sploh ne zavedamo, predstavlja pa pomemben del naše (neverbalne) komunikacije. Verjetno ste tu in tam že opazili, da se je vaš sogovornik ob pripovedovanju namrščil ali da je prekrižal roke ali nervozno mencal z nogami … Da, to je govorica telesa. Pod govorico telesa spada vse od telesne drže, telesnega prostora in bližine, kretenj, dotika, do obraznega izraza, mimike, stika s pogledom. V nadaljevanju je opisanih le nekaj primerov, ki spadajo pod govorico telesa, vendar je ob tem pomembno vedeti, da le-ti v živo potekajo v nizu ter v povezavi z okoliščinami in kulturnimi razlikami.

Govorica oči

Pri očeh so velikega pomena zenice. Te se ob vznemirjenju lahko razširijo do štirikratnega obsega (na primer, ko vidimo privlačno osebo). Ob jeznem, negativnem razpoloženju pa se zenice zožijo. Pomembno vlogo imajo tudi obrvi – ko so spuščene izražajo gospodovalnost ali napadalnost, ko so dvignjene pa izražajo podredljivost. Obrvi, ki so proti sredini obraza usmerjene navzdol izražajo zaskrbljenost.

Čarobna moč smehljaja

Pri smehljanju sodelujeta dve veliki mišični skupini. Ena (zigomatična mišica) potegne ustnice nazaj, da se pokažejo zobje in privzdigne lička, druga (orbikularna mišica) pa stisne oči, da se pokažejo gubice okoli njih. Slednja deluje neodvisno od naše volje in odkriva prava čustva pristnega nasmeha, med tem ko je prva pod zavestnim nadzorom in tako lahko tudi hlinimo nasmeh oziroma veselje. Za odkrivanje pravega nasmeha moramo tako biti pozorni na gubice okoli oči, saj pri nasmehu brez pravega čustva sodelujejo samo ustnice, ko pa je nasmeh pristen pa se skrčijo tudi mišice okoli oči. Lahko pa se zgodi, da se tudi pri neiskrenem nasmehu naguba koža okoli oči. To se zgodi, če je ta nasmeh dovolj močan. Zato obstajajo še drugi znaki, ki ločijo pristen nasmeh od nepristnega. Pri pristnih nasmehih se, na primer, kožna guba med veko in obrvjo premakne navzdol in se tako zunanji del obrvi močno povesi.

SMEH ČLANEK

Poznamo več vrst nasmehov, ki lahko odražajo različno. Na primer nasmeh s stisnjenimi ustnicami sporoča, da ima oseba skrivnost, prikriva mnenje ali čustva. Pogosto ga uporabljajo ženske, ko ne želijo povedati, da nekoga ne marajo. Skrivljen nasmeh, ki je značilen za zahodni svet, pa kaže na sarkazem. Oseba, ki rahlo skloni glavo in ob nasmehu pogled usmeri navzgor, izraža mladostnost, igrivost in skrivnostnost. Tak nasmeh (in pogled) največkrat uporabijo ženske, s tem pa pri moških vzbudijo očetovska čustva – da bi jo zaščitili in skrbeli za njo.

Govorica rok

Ko se čutimo ogrožene ali želimo zaustaviti nekaj nezaželenega, pokažemo to s prekrižanimi rokami. Prekrižane roke po navadi uporabljamo v odklonilnem, obrambnem ali vznemirjenem stanju. Roke pa lahko uporabimo tudi v tolažbo. Ženske po navadi uporabijo delno prekrižane roke, kjer ena roka vodoravno seže čez telo in prime ali se dotakne druge roke, da nastane ovira. Takrat je videti, kot bi se oseba objemala. Moški pa uporabijo delno oviro z rokami, ki ji pravimo držanje samega sebe ali položaj pokvarjene zadrge – sklenejo iztegnjene roke pred sabo.

par članek

Govorica nog

Stoja v pozoru je uraden položaj, ki kaže na neopredeljeno stališče, da oseba ne želi niti sodelovati niti oditi. Tak položaj pogosteje uporabljajo ženske. Moški pogosteje uporabljajo razkoračeno stojo. S tem kažejo na premoč. Kadar pa oseba težo telesa prenese na en bok oziroma nogo, sprednja pa kaže naprej, nam to daje namige o trenutnih namenih osebe – nogo usmerimo tja, kamor bi v mislih radi šli. V skupini lahko tako nogo usmerimo proti osebi, ki nam je najbolj zanimiva ali privlačna, če pa bi radi odšli, usmerimo nogo proti najbližjemu izhodu. Prekrižane noge kažejo na zaprt, podrejen ali obramben odnos.

Več lahko preberete v knjigi Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov ali v knjigah avstralskih strokovnjakov za govorico telesa, Allan in Barbara Pease:

Ule, M. (2009). Značilnosti neverbalnega komuniciranja (str. 170-204). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: FDV.

Pease, A. in Pease, B. (2008). Velika šola govorice telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pease, A. in Pease, B. (2013). Telesna govorica ljubezni. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Comments are closed.