Zdravilo na štirih tačkah

Zdravilo na štirih tačkah

Težko je opisati veselje, ki ga domača žival lahko prinese v naš dom. Čeprav smo mi tisti, ki skrbimo za žival, je ona tista, ki nas podpira in skrbi za nas na drugačen način – nas motivira, nudi družbo in je vir veselja v našem življenju. Morda govorimo o psu, ki radoživo maha z repkom in nas pozdravi, ko se vrnemo domov po napornem dnevu, morda govorimo o mački, ki se stisne v naše naročje ali pa ptici, ki nam prepeva in nas sprosti. V vsakem primeru nam živali nudijo družbo, brezpogojno ljubezen in močno vez, ki prispeva k boljšemu počutju in duševnemu zdravju, med drugim zmanjšuje depresivna občutja, anksioznost in stres. Domače živali pomagajo lastnikom, ki imajo težave v duševnem zdravju, ker podirajo stigmo in te ljudi sprejemajo brez kakršnegakoli obsojanja. Dodatno lastniki sebe vidijo kot bolj sposobne in odgovorne zaradi svoje skrbi za živali, kar vpliva tudi na to, kako jih vidijo drugi.

Domače živali s časom vplivajo na razvoj dnevne rutine, ki je povezana z boljšim čustvenim in družabnim življenjem. Živali dajejo ljudem občutek varnosti, urejenosti in trajnosti izkušenj, poleg tega pa pomagajo tvoriti občutek smisla v življenju lastnikov. Otroci, ki živijo s psom, imajo manj simptomov anksioznosti kot tisti, ki ne. Pes lahko zmanjša otroško tesnobo, še posebej kadar govorimo o socialni anksioznosti, saj olajša začetke pogovorov in otrokom pomaga pri iskanju prijateljev. Druženje človeka in psa vodi v višji nivo oksitocina (hormon ljubezni) in nižji nivo kortizola (stresnega hormona) v krvi ter otroku pomaga razvijati zdravo navezanost na druge osebe v njegovem življenju. Vedno več je dokazov tudi za to, da psi in mačke pomagajo otrokom z avtizmom. Po eni strani znižuje anksioznost otrok z avtizmom, po drugi strani pa pozitivno vpliva na delovanje celotne družine. Otroci z avtizmom, ki imajo domačo žival, so razvili boljše socialne spretnosti, kot so govor, opazovanje obrazov in fizični kontakt v primerjavi z otroci z avtizmom, ki nimajo domače živali. Ob prisotnosti recimo mačke ali psa so se ti otroci pogosteje smejali kot pa jokali in se jezili.

Več študij se je ukvarjalo tudi z vplivom domačih živali na starejše ljudi. Osebe z demenco, ki so bile deležne zdravljenja ob prisotnosti živali so kazale boljše učinke zdravljenja od ostalih. Živali predstavljajo družbo za pogosto osamljene starejše osebe in jim pomagajo preganjati dolgčas. Poleg tega domače živali zmanjšujejo krvni pritisk in povečajo fizično aktivnost lastnikov, kar pripomore k boljšemu duševnemu in fizičnemu zdravju.

Po vsem, kar je bilo predstavljeno, verjetno ni presenetljivo, da lahko zaradi svojih pozitivnih učinkov domače živali igrajo veliko vlogo pri zdravljenju in obvladovanju simptomov različnih duševnih motenj. Kadar govorimo o hujših simptomih, kot so slušne halucinacije, samomorilne misli ali huda ruminacija (premlevanje), lahko žival osebo zamoti z igranjem, rutinskimi dejavnostmi, sprehodi in božanjem.

Ljudje pogosto govorimo o tem, kako aktivnost v naravi sproža občutke evforije in promovira boljše fizično počutje. Kadar gremo na sprehod v naravo se izboljša naše razpoloženje na podoben način kot živali izboljšajo naše razpoloženje – manj občutkov stresa, zmanjšan krvni pritisk ipd. Sprehod skozi gozd lahko pomaga tudi pri boju z depresijo. Če zmorete, se z vašim hišnim ljubljenčkom odpravite na potep v naravo, da povečate že tako pozitiven učinek vašega kosmatinca na svoje duševno in telesno počutje.

Če se soočate z blažjimi do srednje močnimi težavami v duševnem zdravju, lahko najprej poskusite s povečano fizično aktivnostjo ali pa preživljanjem časa z vašim hišnim ljubljenčkom. V primeru, da se stanje ne izboljša, obiščite svojega osebnega zdravnika, psihoterapevta ali psihiatra v bližini. 

VIRI

Brooks, H., Rushton, K., Walker, S., Lovell, K., & Rogers, A. (2016). Ontological security and connectivity provided by pets: a study in the self-management of the everyday lives of people diagnosed with a long-term mental health condition. BMC psychiatry16(1), 409.

Brooks, H. L., Rushton, K., Lovell, K., Bee, P., Walker, L., Grant, L., & Rogers, A. (2018). The power of support from companion animals for people living with mental health problems: a systematic review and narrative synthesis of the evidence. BMC psychiatry18(1), 31.

Gadomski, A. M., Scribani, M. B., Krupa, N., Jenkins, P., Nagykaldi, Z., & Olson, A. L. (2015). Peer Reviewed: Pet Dogs and Children’s Health: Opportunities for Chronic Disease Prevention?. Preventing chronic disease12.

O’Haire, M. E., McKenzie, S. J., Beck, A. M., & Slaughter, V. (2013). Social behaviors increase in children with autism in the presence of animals compared to toys. PloS one8(2), e57010.

Stanley, I. H., Conwell, Y., Bowen, C., & Van Orden, K. A. (2014). Pet ownership may attenuate loneliness among older adult primary care patients who live alone. Aging & Mental Health18(3), 394-399.

Wright, H., Hall, S., Hames, A., Hardiman, J., Mills, R., PAWS Project Team, & Mills, D. (2015). Pet dogs improve family functioning and reduce anxiety in children with autism spectrum disorder. Anthrozoös28(4), 611-624.

Close Menu