• Anoreksija nervoza

    Pri motnjah prehranjevanja se zdi, kot da se vse vrti okrog hrane, vendar ponavadi temu ni tako. To so precej kompleksne motnje, ki nas lahko dobro prestrašijo, ko se prvič srečamo z njimi, poleg tega pa so vse pogostejše. Uradne statistike sicer pravijo, da se z motnjami prehranjevanja bojuje 2% žensk, vendar so zadnje raziskave pokazale, da je pri mladnostikih ta številka precej višja. Motnje hranjenja lahko prizadanejo kogarkoli, moške in ženske, fante in punce.

    Včasih so sicer lahko očitne (npr. oseba izgleda zelo bolno), najpogosteje pa je na pogled zelo težko reči, da ima oseba težave z motnjami hranjenja.

     V tem prispevku:

    – O anoreksiji nervozi

    – Psihološki vidiki anoreksije nervoze

    – Zakaj ljudje obolijo? (telesni, vedenjski in psihološki znaki)

    – Samopomoč: Kako si lahko pomagamo sami?

    – Kam po strokovno pomoč?

     

    Anoreksija nervoza

    Anoreksija je verjetno najbolj poznana prehranjevalna motnja, saj ji mediji v zadnjih letih posvečajo precej pozornosti. Beseda anoreksija nervoza pomeni pojav, ko oseba izgubi apetit zaradi različnih, najpogosteje psiholoških razlogov. To sicer ne drži povsem, saj so ljudje z anoreksijo še vedno lačni, kar pa včasih ne priznajo niti sami sebi. Kljub temu pa kljubujejo svojemu apetitu z neizmerno odločnostjo in kontrolo. Sprva jih občutek kontrole zasvoji, kasneje pa spoznavajo, da so izgubili kontrolo zaradi strahu in anksioznosti, ko je bolezen postala močnejša od njih.

    Oseba z anoreksijo zelo dramatično sama sebi prepoveduje vnos hrane v telo z namenom izgube teže. Lahko se prične kot »običajna« dieta, razvije pa se v življenje ogrožajočo motnjo. Oseba izgubi velik del telesne teže in postane že nevarno suha. Oseba z anoreksijo ima navadno izkrivljeno telesno samopodobo in se kljub temu, da je podhranjena, vidi kot debelo ter se zato trudi še naprej izgubljati telesno težo. Pridobivanje kilogramov jih straši, zato vztrajajo pri tem, da jedo zelo malo ali v celoti zavračajo hrano. Prepričani so, da če bi jedli normalno oz. toliko, kot ljudje okrog njih, bi to povzročilo zelo hitro pridobivanje teže in na koncu debelost.

    anoreksija-1

    Anoreksija lahko prizadane kogarkoli, ne glede na starost ali poreklo, ženske in moške, fante in punce. Motnja je sicer bolj značilna za ženske (zato je v nadaljevanju uporabljen ženski spol pri nasvetih), vendar število moških v zadnjem času narašča. Tako naj bi 10% zdravljenih bilo moških, za katere pa je značilno, da težave še bolj tiščijo v sebi in se z anoreksijo borijo sami.

    Navadno se prične v zgodnjih najstniških letih, vse pogostejši pa so primeri anoreksije tudi pri otrocih. Je zelo resna motnja, delno zaradi fizičnih posledic na telo, delno zaradi psiholoških, saj sta z njo povezana obup, izguba upanja, občutek ujetosti in brezizhodnosti ter strah pred tem, da oseba ne bo nikoli več imela »normalnega« življenja. To je pravzaprav res – s pomočjo in z ustreznim zdravljenjem večina okreva, pot do popolnega okrevanja pa je lahko zelo dolga.

    anoreksija-2

    Psihološki vidik anoreksije nervoze

    Anoreksija je način spoprijemanja s celo vrsto problemov. Zaradi različnih razlogov se anoreksična oseba počuti negotova v svetu in s tem, ko ne je, se počuti bolj sposobno soočati se s svetom. Življenje se ji lahko zdi zastrašujoče, polno različnih situacij, odgovornosti in izkušenj, za katere misli, da se ne more soočiti z njimi. Ljudje, ki zbolijo za anoreksijo, imajo ponavadi dobro samozavedanje, imajo pomanjkanje samozavesti, stradajo, da bi bili popolni, so preveč ubogljivi in pasivni, so inteligentni, stremijo k visokim ciljem in navzven težko izražajo čustva. Značilno je tudi, da težko navzven izražajo jezo in se težko soočajo s kakršnimi koli konflikti. Lahko je prisotna tudi zmedenost, kako se soočiti s spolnostjo.

     

    Zakaj ljudje obolijo za anoreksijo?

    Ni le enega univerzalnega vzroka, na razvoj anoreksije vpliva mnogo dejavnikov, kot npr. :

    • Spolna/fizična zloraba
    • Nizko samospoštovanje
    • Strah pred odraščanjem
    • Potreba po kontroli
    • Pomanjkanje lastne vrednosti

    Z anoreksijo je povezanih tudi mnogo znakov, ki lahko kažejo na to, da ima oseba prehranjevalne motnje. Ločimo jih na fizične, vedenjske in psihološke znake.

     

    TELESNI ZNAKI

    • Večja izguba teže
    • Izostanek menstruacije (amenoreja)
    • Hormonske spremembe pri fantih in moških
    • Težave s spanjem
    • Omotičnost
    • Bolečine v trebuhu
    • Zaprtje
    • Slaba prkrvavitev in občutek mraza

     

    VEDENJSKI ZNAKI

    • Preokupiranost s telesno težo, tudi ko je telo že izčrpano in shujšano
    • Štetje kalorij
    • Nošenje ohlapnih oblačil (z namenom zakriti telesne obline)
    • Povečano zanimanje za kuhanje hrane in za to, kaj jedo drugi
    • Obsesivno obredno vedenje
    • Izogibanje in izmikanje stikom z drugimi
    • Poskusi manipuliranja z drugimi in zanikanje problema
    • Pretirana telovadba
    • Laganje o zaužitih obrokih
    • Zanikanje problema
    • Motnje v koncentraciji
    • Potreba po kontroli
    • Izogibanje obrokom
    • igranje s hrano in vrtenje le te po krožniku raje, kot da bi jo zaužil/a
    • skrivanje hrane (v prtiček, pod krožnik ipd.), da je ne bi bilo potrebno pojesti
    • izogibanje dogodkom, kjer je potrebno jesti ali je prisotna hrana
    • hranjenje le z določeno vrsto hrane ali zaužitje le določenega števila živil
    • pomanjkanje energije
    • pogosto zbolevanje
    • prekomerno spanje, tudi čez dan
    • pomanjkanje ali popolna izguba želje po spolnosti

     

    PSIHOLOŠKI ZNAKI

    • Strah pred pridobitvijo teže
    • Depresija
    • Čustvenost
    • Obsedenost z dietami
    • Hitro spreminjanje razpoloženja
    • Izkrivljena podoba glede telesne teže in velikosti
    • Neprestano razmišljanje o hrani
    • Občutek krivde po zaužiti hrani
    • Poskusi manipuliranja z drugimi

     

    Anoreksija nervoza: Samopomoč – kako si lahko pomagamo sami?

    Če imaš prehranjevalne motnje, si moraš res želiti okrevati in postati bolj zdrava ter pozitivna oseba. To vključuje iskanje pomoči in podpore, ki ti bo pomagala pri soočanju s prizadetostjo in bolečino in pri odpravljanju vzroka za tvoje stanje. Najti moraš notranjo moč za spoprijemanje z vzroki prehranjevalnih motenj in tudi za soočanje z anoreksijo samo. Pripravljen/a moraš biti za soočanje z lastnostmi, ki ti morda pri sebi niso všeč. Mogoče se ti je zgodilo kaj travmatičnega ali težkega, s čimer se ne moreš soočiti in si se zato usmeril/a na izogibanje hrani oz. kontrolo hrane.

    • Priznati si moraš, da imaš prehranjevalne motnje. Za osebe z anoreksijo je značilno, da same sebe prepričajo, da nimajo problema.
    • Vprašati se moraš, ali želiš preostanek svojega življenja porabiti za ukvarjanje s hrano, tehtanje in občutek izoliranosti, depresivnosti, ali pa želiš spremeniti svoje življenje ter uporabiti svojo energijo v pozitivni smeri okrevanja ter se začneš ceniti in spoštovati.
    •  Telo za normalno delovanje potrebuje hrano. Tako kot potrebuje avto bencin za delovanje, tako potrebuje tvoje telo hrano. Če avtu zmanjka goriva, preneha delovati. Enako se lahko zgodi tudi s tvojim telesom. Telo črpa hranilne snovi iz hrane, da ostane zdravo – s stradanjem in odrekanjem hrane se boš počutil/a bolj utrujeno, imel/a manj energije, pogosteje te bo bolela glava, počutil/a se boš bolj depresivno, bil/a bolj dojemljiv/a za prehlad in različne infekcije. Dolgotrajno se posledice poznajo tudi na notranjih organih in vodijo tudi do težav z neplodnostjo.
    • Anoreksija ti lahko daje občutek, da imaš kontrolo vsaj nad nečim v življenju – vendar bo sčasoma anoreksija začela nadzorovati tebe in bo le še en stvar, nad katero nimaš kontrole. Zato je pomembno, da poiščeš pomoč karseda kmalu.
    • Anoreksija ti lahko da občutek posebnosti in da si v nečem res dobra – pri preprečevanju hrane, da pride v tvoje telo. Če je temu tako, rajši poišči nekaj drugega, v čemer si dobra – nekaj, kar te bo izpopolnilo in navdalo s ponosom. Premisli o tem, da bi se vpisal/a na kakšen tečaj, naredil/a izpit, se posvetil/a prostovoljnemu delu v svoji skupnosti – ni se ti potrebno odreči hrani, da bi se počutil/a boljše. Mogoče si že zdaj dobra v pisanju pesmi, pisanju zgodb, slikanju, znaš prisluhniti, si skrbna in dobra prijateljica – premisli, katere so tvoje dobre lastnosti in v čem si uspešna.
    • Pogovori se s svojim osebnim zdravnikom, ki ti bo znal svetovati, kakšna je zdrava minimalna teža za tvojo višino in starost.
    • Poišči svetovalca, s katerim se boš lahko pogovoril/a o svojih težavah in občutkih. Pomagal ti bo pri iskanju vzroka, zakaj je do motenj hranjenja sploh prišlo.
    • Naredi spisek podpore – seznam terapevtov, ki ti lahko pomagajo, številke svetovalnih telefonov, spletne strani, ki ti nudijo informacije in podporo itd.
    • Zastavi si majhne cilje, na katerih boš delal/a. Dolgoročni cilj je lahko doseg minimalne zdrave teže, kar pa lahko razdeliš v stopnje, npr. pol kg na določeno obdobje. Ko dosežeš pol kg več, si zastavi naslednji cilj, še pol kg v določenem času, dokler ne dosežeš minimalne zdrave teže.
    • Ko napreduješ za pol kilograma, te lahko to vznemiri in te zagrabi panika – prevzemi nadzor nad temi občutki in si dopoveduj, da je pridobivanje kilogramov pozitivno in da si zdaj sposobna skrbeti zase, prevzeti kontrolo nad svojim življenjem ter se končno ceniš.
    • Če se zdravo prehranjuješ in telovadiš, se ne boš zredil/a – nekateri mislijo, da se bodo, če dosežejo svoj cilj in se zredijo, redili še naprej – to se ne bo zgodilo, če se boš prehranjeval/a zdravo (se odrekla jedem z veliko nasičenimi maščobami, pila veliko vode, uživala veliko rib, sadja, zelenjave ipd.) Zaužiti moraš tudi ogljikove hidrate, vendar v priporočljivih količinah.
    • Če te skrbi, da se boš po doseženi minimalni teži še kar naprej redila, lahko še vedno enkrat tedensko stopiš na tehtnico. Če ti teža še kar naprej narašča, več telovadi, se odreci sladkarijam, torticam, piškotom ipd. To je način, kako ohranjevati zdravo težo.
    • Ko ti bo uspelo po majhnih korakih pridobivati težo in boš preko svetovanja vse lažje izražala svoja čustva, bo počasi izginjal tudi občutek depresivnosti in pomanjkanja energije, občutila pa boš večjo kontrolo nad svojim življenjem.
    • Zdravo prehranjevanje še ne pomeni, da se moraš izogibati vsej hrani, ki jo rada ješ. Nekateri se odločijo, da bodo čez vikend bolj popustljivi do sebe in se nagradijo s priboljški, kot so piškoti in čokolada.
    • Če se ti ta trenutek zdi zelo težko, da bi začela jesti, prični z jedmi, ki jih ni tako težko pojesti – npr. z juho ali jogurtom. Poskusi nekaj pojesti vsak dan, jej malo in pogosto.
    • Če se zelo pogosto tehtaš, skušaj kontrolirati to vedenje – poskušaj se ne tehtati pogosteje kot enkrat na dan, potem poskusi s tehtanjem na vsake dva dni, nato sčasoma enkrat tedensko.
    • Poskušaj ne pretiravati s telovadbo, saj to pomeni, da ima telovadba kontrolo nad tabo. Če želiš imeti kontrolo nad svojim življenjem, moraš tudi imeti kontrolo nad tem, koliko in kako pogosto telovadiš.
    • Če boš zmanjšala pogostost tehtanja in telovadbe, boš imela čas, da se poiščeš in se posvetiš novim aktivnostim. To bo preusmerilo tvoje misli.
    • Razmisli o zdravnih načinih izražanja svojih čustev. To je lahko zapisovanje svojih občutkov, poezija, risanje, umetnost, telovadba, ples, učenje samoobrambe ipd.
    • Poskušaj ne preveč pritiskati nase. Ni ti potrebno biti popolna – pravzaprav nihče ni popoln. Vsi delamo napake, si vzamemo prost dan, in vsak si kdaj v življenju želi, da bi stvari naredil drugače ali boljše. Če daš vse od sebe, več kot to ni mogoče.
    • Spoznaj, da je dobro poiskati pomoč in izraziti svoja čustva. Lahko si zelo občutljiva, skrbna oseba, ki je vedno v oporo svojim prijateljem in družinskim članom, a nosiš masko, da si vedno videti vesela in zadovoljna. Nič ni narobe, če si vzameš prost dan, ali pa da prosiš za objem, ker se počutiš potrto.
    • Pomagaj drugim in drugi ti bodo pomagali. Ni ti potrebno ves čas skrivati svojih čustev. Zagotovo bi si želela, da bi ti prijateljica povedala, če bi preživljala težke čase, da bi ji lahko nudila oporo – zaupaj se nekaj ljudem, tako da boš imela oporo, ko jo boš potrebovala.
    • Glej nase v realni luči – osredotoči se na svoje dobre lastnosti in sposobnosti in ne dovoli, da te stvari potrejo.
    • Bodi prijazna do sebe – govori sama s seboj, kot bi s prijateljico.

     

    Pri okrevanju od anoreksije ponovno TI PREVZEMAŠ KONTROLO NAD SVOJIM ŽIVLJENJEM – prevzemaš kontrolo, uporabljaš moč in pogum, da pustiš anoreksijo za seboj. Vse z namenom, da postaneš čustveno in fizično zdrava oseba, greš naprej v življenju in dosegaš cilje, ki si jih želiš.

    Če je do tvojih težav prišlo zaradi zlorabe, si preberi članek pod naslovom ‘Zloraba’. Zanikanje in prikrivanje, da se nekaj ni zgodilo, težav ne bo odpihnilo stran – soočanje z vzroki, ki so anoreksijo povzročili, je način, da življenje znova vzameš v svoje roke. Če najdeš pomoč in podporo zaradi zlorabe, ki se ti je zgodila, boš lahko prekinila začarani krog prehranjevalnih motenj.

     

    Kam po strokovno pomoč?

    LJUBLJANA

    Klinični oddelek za mentalno zdravje

    Enota za zdravljenje motenj hranjenja

    Zaloška 29

    1000 Ljubljana

    Telefon: 01 587 49 00

    01 587 49 49

     

    Pediatrična klinika (do 14. leta)

    Oddelek za otroško psihiatrijo

    Vrazov trg 1

    1000 Ljubljana

    Telefon: 01 522 92 69

     

    Center za zdravljenje bolezni otrok

    Šentvid pri Stični 44

    1296 Šentvid pri Stični

    Tel.: 01 788 74 50

    Spletna stran: http://www.czbo.si/

     

    Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA

    Kongresni trg 1

    1000 Ljubljana

    Urnik: ob sredah in četrtkih od 13.00 – 14.00

    Telefon: 01 425 03 38

    Spletna stran: http://www.svetovalnicamuza.si/

     

    Ženska svetovalnica

    Langusova 21

    1000 Ljubljana

    Telefon: 01 25 11 602, 01 25 11 603

    Spletna stran: http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/

     

    Svetovalnica Pu

    Ulica stare pravde 2

    1000 Ljubljana

    Telefon: 01 282 10 97

    Spletna stran: http://www.svetovalnica-pu.org/

     

    MARIBOR

    Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor

    OE Splošno zdravstveno varstvo

    Dispanzer za pedopsihiatrijo

    Vošnjakova 4/III

    2000 Maribor

    Telefon: 02 228 63 54

     

    Mladinsko informacijsko – svetovalni center INFOPEKA

    Ob železnici 16

    2000 Maribor

    Telefon: 02 300 68 50

    041 481 246

    Urnik: pon-pet od 10.00– 18.00

    Spletna stran: http://www.infopeka.org/web/

    (Pomoč individualna in skupinska.)

     

     

     

     

Comments are closed.